Kaj so Slovencem prinesla leta od konca 18. stoletja do nastopa samostojne države. Foto: Založba Modrijan
Kaj so Slovencem prinesla leta od konca 18. stoletja do nastopa samostojne države. Foto: Založba Modrijan
Kakšen je bil čas do marčne revolucije? Foto: RTV SLO
Druga svetovna vojna
Avtor je kritično sintetiziral čas druge svetovne vojne na današnjem Slovenskem ozemlju. Foto: Muzej novejše zgodovine

Ob predstavitvi knjige, ki je izšla pri založbi Modrijan, je avtor povedal, da je knjigo pisal z željo, da bi zgodovina za Slovence končno nehala biti nekaj, kar je nad nami, in bi končno postala nekaj, kar je za nami. Zgodovinar je pregled slovenske zgodovine od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja pisal skoraj deset let, končano delo pa je svojevrsten avtorski in osebni povzetek tega, kar slovensko zgodovinopisje piše o preteklih 200 letih.



Razvoj kolektivne narodne zavesti
Podatki, ki jih ponuja knjiga, so dosežki dela in objav Vodopivčevih učiteljev, študentov in kolegov. Zgodovino obravnavanega časa je avtor oblikoval kot zgodovino ljudi, ki so se sprva posamično in pozneje vse bolj družno čutili za Slovence. Na začetku se je mogoče seznaniti s slovenskim prostorom in z družbo 18. stoletja, marčno revolucijo, ki jo je prineslo leto 1848, in s krepitvijo izobraženske elite v času od 1840 do 1910, katere predstavniki so se pozneje v zgodovino zapisali kot nosilci slovenskega narodnega gibanja.

Slovenci v Jugoslaviji
Osrednji del knjige je namenjen življenju Slovencev na prostoru nekdanje Jugoslavije, Vodopivec pa ni pozabil niti na življenje slovenskih priseljencev zunaj meja jugoslovanske države - v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, v ZDA in Argentini. Kritično je sintetiziral obdobje druge svetovne vojne na Slovenskem, precej pozornosti pa je namenil tudi obdobju po vojni, ko je Slovenija utrpela velike populacijske izgube.

Od krize do osamosvojitve
Sledi popis krize Jugoslavije v 70. in 80. letih in njen razpad, nato pa še poglavje o osamosvojitvi Slovenije spomladi leta 1991, ki ga je avtor označil kot prelom v slovenskem samozavedanju. Delo končuje poglavje o Slovencih, ki so med leti 1945 in 1990 živeli zunaj meja rodne države. Kot urednica se predstavlja Mija Longyka, Igor Grdina pa je opravil jezikovni pregled.