Ob bogati beri knjig, ki so jih s popustom ponudili založniki, pa so se obiskovalci lahko udeležili tudi katere od debatnih kavarn, medtem ko je bila strokovni javnosti namenjena založniška akademija. Ob spremembah in novostih na knjižnem trgu so se sodelujoči na sejmu dotaknili tudi "tektonskih premikov v knjigotrštvu" - knjižne digitalizacije. T. i. e-bralnike v ZDA že poznajo, v Evropi pa naj bi bile naprave, ki delujo po podobnih načelih kot MP3-predvajalniki, dosegljive naslednje leto.

Direktorica Evropskega združenja knjigarnarjev Fran Dubruille iz Bruslja je opozorila, da bodo spremembe knjižne digitalizacije največje po Gutenbergu. Knjige se bodo tako kot glasba pretakale s spleta, za njihovo branje pa se bodo uporabljali e-bralniki. A ker bi elektronsko kupovanje lahko zmedlo bralce, Dubruillova predvideva, da bodo nekateri še vseeno raje stopili v knjigarno, kjer bi jih morali ohranjati tudi prijazni in dobro izobraženi knjigarnarji. Knjigarne pa ne bi smele ponujati samo klasičnih knjig, ampak tudi digitalne, da bodo bralci imeli možnost izbire.

Partljič: Z bralci se da pogovarjati
Na bralce in nebralce je sicer ljudi že na odprtju sejma razdelil Tone Partljič, ki je dejal, da vse ljudi, ki jim je knjiga blizu, boli krivica, za katero so razlogi različni; predvsem založniki največkrat krivijo državo. A ljudi, ki berejo, se ne da nahujskati tako kot tistih, ki tega ne počnejo, poleg tega pa se je s tistimi, ki berejo, mogoče normalno pogovarjati, četudi se mnenji sogovornikov razlikujeta.

Ko je knjiga izhodišče za druge teme ...
To se je večkrat potrdilo tudi na tokratnem knjižnem sejmu, na katerem so so lotili najrazličnejših tem, povezanih s knjigami in literaturo. Razpravo o ekologiji in političnem reševanju tovrstnih problemov je sprožilo delo Ekološki imperializem s podnaslovom Evropska biološka ekspanzija 900-1900 ameriškega zgodovinarja Alfreda W. Crosbyja, za katerega je sociolog Jože Vogrinc dejal, da je dober primer prepletanja naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved. Le s takih pristopom naj bi bilo mogoče reševati promlematike, kot je ekološki imperializem, zaradi katerega propadajo prvotne kulture. Zgodovinarka Alja Brglez pa ga je dopolnila, da se politika tovrstnim problemom posveti le, ko so že krizni, zato jih ne rešuje z raciem, ampak s čustvi, kar ni pravi način.

O stripu so se pogovarjali zgodovinar Oto Luthar, poznavalec na področju stripov in animacije Igor Prassl ter novinar Dela Boštjan Videmšek, medtem ko so gostje Luke Novaka razpravljali o ekumenskem dialogi in predvidevali, ali bo delo Janeza Pavla II. na tem področju nadaljeval tudi zdajšnji papež Benedikt XVI.

Politika med knjigami
O napredovanju projekta Sto slovanskih romanov je poročala njegova vodja Andreja Rihter, ki je povedala, da so Slovenija, Makedonija in Rusija že opravile predstavitev desetih romanov, Bosna in hercegovina ter Črna gora pa bosta to storili še pred koncem leta. Ob nekdanji ministrici za kulturo pa je imel odmeven nastop še en politik - predsednik države Janez Drnovšek, ki je podpisoval svojo nedavno izdano knjigo Bistvo sveta. "Bralci lahko v mojih knjigah najdejo samopozitiven pristop, kako izboljšati sebe in odnose z drugimi ljudmi ter kako na koncu izboljšati svet," je pojasnil bistvo svojega pisanja predsednik, ki ni želel razkriti, kdaj bo izšlo njegovo naslednje delo.