Na sejmu, ki bo od danes pa do 3. 12. odprt tudi za širšo javnost, bodo poleg razstave knjižnih del sočasno potekali tudi Strokovni knjigosled, Šolski knjigosled, predavanja, debatne kavarne, letos pa prvič tudi Forum za obiskovalce z ustvarjalnimi delavnicami, bralnimi urami in še čim. Kot vsako leto bo mogoče kupiti knjige s sejemskim popustom.

Strokovni knjigosled bo imenu primerno namenjen strokovni javnosti, med sejmom pa bo spet potekal tudi Šolski knjigosled, namenjen predvsem mlajšim bralcem. Na njem bodo gostili mladinske pisatelje, kot so Janja Vidmar, Slavko Pregl, Andrej Rozman - Roza in druge. Druženje med bralci in pisatelji bo po besedah organizatorjev "odvisno od navdiha".

Od fotografije do aromaterapije na novem forumu
Letošnjo novost Forum za obiskovalce so organizatorji pripravili po vzoru frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem imajo vsako leto spremljevalne, s knjigami povezane dejavnosti. V okviru foruma se bodo tako obiskovalci sejma lahko posvetili delavnicam digitalne fotografije in aromaterapije, uram pravljic, glasbenim nastopom, filmskim projekcijam in številnim drugim dejavnostim.

Razgrete debate z gosti "z vseh vetrov"
Prepoznavni znak slovenskega knjižnega sejma so že sedmo leto tudi debatne kavarne, na katerih založbe gostijo "drzne moderatorje z vseh vetrov", ki spregovorijo o bolj ali manj s knjigo povezanih temah, o knjigah, branju, znanju, življenju ... Letos poudarjajo predvsem razprave O natečajih in literarnih tekmovanjih, Literatura in cenzura v Srbiji, Blogi: E-literatura?, O zgodovini boga, kabali, Ali obstaja založništvo v javnem interesu? in Kumranski rokopisi.

Letos so se organizatorji odločili za samo en izobraževalni dan, ko bodo na sporedu tri predavanja: Juraj Heger iz Bratislave bo predaval na temo Knjižno založništvo na Slovaškem, Ruediger Wischenbart z Dunaja bo predstavil projekt, s katerim želi pospešiti prevajanje in povečati dostopnost knjižnih del malih kultur na svetovnem knjižnem trgu, Francoise Dubruille iz Bruslja pa bo spregovorila o novih težnjah v knjigarniški prodaji knjig.

Zaznamovanje leta Henrika Ibsena
Na knjižnem sejmu so v letu, ki je bilo na Norveškem razglašeno za leto Henrika Ibsena, postavili razstavo, na kateri bodo na ogled prve izdaje Ibsenovih klasičnih del, prikazan pa bo tudi vpliv tega velikega pisca na slovenske književnike.

Hrvati odpovedali sodelovanje
Čeprav so organizatorji sejma najavljali tudi prihod hrvaških založnikov, s katerim naj bi "vrnili nedavni obisk" slovenske književnosti na hrvaškem knjižnem sejmu Interliber, so Hrvati sodelovanje na knjižnem sejmu v Ljubljani odpovedali.