Oglas
Na knjižnem sejmu, ki bo vsak dan odprt med 9.00 in 20.00, zadnji dan pa se bo zaprl ob 18.00, se predstavlja okrog 80 založb, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa bodo potekale tudi debatne kavarne in založniška akademija. Enega od vrhuncev sejemskega dogajanja je prineslo že odprtje, na katerem so podelili nagrade za najboljše in najlepše knjige ter prevode.
Nagrade za začetekGlavno priznanje oziroma Schwentnerjevo nagrado za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter za prispevek k razvoju bralne kulture v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine je prejel direktor založbe Ognjišče Franc Bole. Pot Franca Boleta je pot trmastega vztrajneža. Bole je kot župnik v Postojni leta 1965 pričel izdajati list Ognjišče in kljub neprijaznemu okolju do verskega tiska vztrajal do danes, ko se Ognjišče lahko pohvali z naklado 64.000 izvodov.
Od skromnih začetkov je založba Ognjišče vztarajala in pripravila nekaj pomembnih izdaj. Med največje dosežke založbe lahko uvrstimo Kratko Sveto pismo s slikami za otroke ter vrsto enciklopedičnih del o krščanstvu in drugih verstvih. Do danes je pod okriljem Ognjišča tako izšlo že 319 naslovov knjig ter veliko zvočnih kaset, videokaset, zgoščenk in DVD-jev.
Priznanje za najboljši prvenec je za pesniško zbirko Nizki toni prejela Stanka Hrastelj, najboljša mlada prevajalka je postala Barbara Juršič Terseglav za prevod romana Evangelij po Jezusu Kristusu avtorja Josea Saramaga.
Najlepša v deželi je tej ...
Številni ljubitelji knjig se za nakup odločijo po ogledu naslovnice, zato tudi priznanja za najlepšo knjigo niso nesmiselna. Nagrade za najlepšo slovensko knjigo v več kategorijah podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS. Na področju književnosti je najlepša knjiga postala celotna izdaja Goethejevega Fausta, ki ga je za založbo Sanje opremila in oblikovala Veronika Saje. Med knjigami za otroke in mladino je po mnenju žirije najbolj izstopala zbirka Svetovne pravljice založbe Nova revija, ki jo je z ilustracijami opremila Alenka Sottler, oblikovanje pa je bilo v pristojnosti Petra Skalarja.
Na področju znanstvene knjige in učbenikov je oblikovno izstopala knjiga Če ne boš priden, te bomo dali Slovencem - izdal jo je Mirovni inštitut -, v kategoriji stvarne literature pa je žirante najbolj pritegnil Veliki angleško-slovenski slovar. Avtorja Breda Škrjanc in Donovan Pavlinec sta s knjigo Partizanski tisk pripravila najlepšo umetniško monografijo, priznanje za unikatno bibliofilsko knjigo pa je šlo v roke ustvarjalcem knjige Bukva; oblikovala jo je Andrejka Čufer.
Najbolje izdelana knjiga
Svojega izbranca je predstavilo tudi Strokovno združenje grafičarjev Slovenije pri GZS-ju, ki podeljuje nagrado krilati lev za najvišjo kakovost izdelave knjige v tekočem letu. Veliko plaketo krilati lev letos prejme MKT Print, ki je pripravil knjižni faksimile Iconotheca Valvasoriana VII.
Zabava med knjigami
Mlajšim je namenjen tudi kulturni program, ki ga je pripravil Kulturnovzgojni in humanistični program Cankarjevega doma. Za otroke, stare od 4 do 10 let, so pripravili lutkovno predstavo To je Ernest in zabavo z Romano Krajnčan, junaki Plesnega kluba Miki in šoferjem Poldetom, osnovnošolci bodo lahko svoje znanje preizkusili v kvizu s Pavletom Ravnohribom, se zabavali v Cirkusu Butale in uživali v Čarobnih besedah, njihovi starejši kolegi pa bodo lahko prisluhnili nastopu Katalene in uglasbenim verzom Čompaste poezije.
Nasveti ameriškega strokovnjaka
Posebej za strokovno javnost je namenjena delavnica, na kateri bodo govorili o vodenju založniških procesov v mednarodnem okolju. Robert A. Baensch bo udeležencem svetoval, kako voditi ustrezno kadrovsko politiko, kadar podjetje posluje v več državah, kako voditi stroške in kakšna je najprimernejša organizacijska struktura v takih podjetjih. Baensch bo predstavil tudi knjižno založništvo v času globalizacije, to njegovo predavanje pa bo potekalo v sklopu založniške akademije, ki bo pod okriljem knjižnega sejma letos potekala petič.
Kaj učijo na založniški akademiji?
Na akademiji, namenjeni predvsem strokovni javnosti, bo Aleksandar Drakulić iz Srbije in Črne gore govoril o sodobnem srbskem trgu knjig, domači predavatelj Miha Kovač bo razpravljal o knjigi v Sloveniji in Evropski uniji, Olav Stokkmo se bo spraševal, zakaj potrebujemo organizacije za kolektivno zaščito avtorskih pravic, Željko Žarak bo hrvaško založništvo postavil v regionalni kontekst, Eirin Hagen bo predstavila trženje avtorskih pravic na svetovnih knjižnih trgih, Zoran Velagić in Anja Dular pa se bosta vrnila v zgodovino in govorila o založništvu v Avstro-Ogrski.
Od mračnih trenutkov pisateljske duše do pravljičarstva
Prav vsak obiskovalec pa bo lahko našel kaj zanimivega v debatni kavarni, kjer bodo obiskovalci lahko sodelovali pri razpravah o knjigah, ki se ponatiskujejo; o literarnih migracijah; ruski književnosti; mračni plati pisateljske duše; ključnih trenutkih v zadnjih 15 letih slovenske zgodovine; pravljičarstvu; posledicah, ki jih imajo na branje priporočilni seznami Bralne značke; knjigah kot statusnem simbolu; skandinavski literaturi; pesniki med glasbeniki in drugih temah, povezanih s knjigami in njihovimi ustvarjalci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje