23. april je za svetovni dan knjige in avtorskih pravic leta 1997 razglasila organizacija Unesco. Čeprav je praznovanje knjige povezano z datumi smrti svetovnih klasikov Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara, ima dan knjige tudi svetlejšo plat. To je namreč dan, na katerega naj bi si ljubitelji pisane besede poklonili knjigo. Običaj, s katerim so sicer začeli v Kataloniji, kjer si na praznik svetega Jurija ob knjigi podarijo tudi rožo, se je dodobra uveljavil tudi pri nas. Slovenci sicer nismo navdušeni nad poklanjanjem rož, vseeno pa, kar je pomembnejše, radi podarjamo knjige. Akcija Podarimo knjigo bo v okviru Slovenskih dnevov knjige potekala tudi letos, in sicer na knjižnih sejmih po vseh večjih slovenskih mestih.

Slovenija je tudi ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni. Idejo o tovrstnem praznovanju je iz Katalonije prinesel pesnik Boris A. Novak, uveljavil pa jo je takratni predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar, ki je v veliki meri poskrbel za to, da je prireditev zaživela tudi v praksi.

Pomembna je raznolikost jezikov
Generalni direktor Unesca Koičira Matsuura je v letošnji poslanici posebej poudaril, da je leto 2008 razglašeno za mednarodno leto jezikov, zato je potrebno v tej luči razumeti tudi jezikovno plat založništva, ki bi morala po njegovem mnenju večjo pozornost nameniti raznolikosti jezikov.

Poseben svet iz 25. črk
Slovenske dneve knjige je s poslanico pospremil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl, ki meni, da Slovenci sodijo med dobre bralce: "Všeč so nam svetovi, sestavljeni iz petindvajsetih črk. Moč teh posebnih znakov je neizmerna; v njih so shranjene preteklost, sedanjost in prihodnost človeštva. Zato imajo besede veliko vrednost." Dodaja tudi, da pa je škoda, da te iste besede v natisnjeni obliki nimajo razumne cene za avtorja. Nazadnje je pozval k vzajemnemu spoštovanju bralcev in ustvarjalcev, saj oboji ljubijo knjige.

Prestolnica knjige po novem Amsterdam
Na današnji dan se bo zamenjala tudi svetovna prestolnice knjige, ki si jo je prav tako zamislila organizacija Unesco. Bogota bo naslov predala Amsterdamu, ki bo v letu dni pripravil številne mednarodne dogodke, povezane s knjigo. Prireditve bodo nagovarjale tako laično kot strokovno javnost.

Slovenci radi beremo, vendar knjig ne kupujemo
Pred svetovnim dnevom knjige je nekaj podatkov o položaju knjige pri nas objavil Statistični urad Slovenije. Ti kažejo, da založbe izdajajo veliko knjig, bralci jih berejo, denarja zanje pa namenjajo vse manj. V letu 2006 je bilo tako v Sloveniji izdanih 3306 izvirnih knjižnih del in 1378 prevodov, med literarnimi zvrstmi pa so si sledile roman, kratka proza, poezija in drame.

Po podatkih sodeč se Slovenci redkeje odločajo za nakup knjig, raje pa si jih izposojajo iz knjižnice. Leta 2006 je bilo v 61 splošnih knjižnic včlanjenih 539.000 obiskovalcev, med njimi skoraj 165.000 mlajših od 15 let. Vsak obiskovalec splošne knjižnice pa si je v povprečju izposodil 46 knjig. Po drugi strani pa se, kot kažejo podatki ankete o porabi v gospodinjstvih, v zadnjih šestih letih izdatki za nakup knjig v strukturi porabljenih sredstev gospodinjstev vztrajno zmanjšujejo: leta 2000 je član gospodinjstva za knjige v povprečju namenil 0,42 odstotka sredstev, v letih 2001-2003 malo manj, 0,39 odstotka, nato 0,37 odstotka v letu 2004 in le 0,32 odstotka sredstev v letu 2005.