Dan zaznamujemo na pobudo Unesca. Letošnja tema je večjezično izobraževanje – potreba po spremembi izobraževanja.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v poslanici med drugim zapisala, da je izobraževanje v maternem jeziku bistvenega pomena za normalen razvoj posameznika in prenos jezikovne dediščine, ob čemer je opozorila, da kar 40 odstotkov učenk in učencev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga najbolje govori ali razume. "To močno ogroža učenje, kulturno izražanje in vzpostavljanje družbenih odnosov ter slabi jezikovno dediščino človeštva," je poudarila.

Svetovno esperantsko združenje je Združenim narodom ob današnjem dnevu poslalo sporočilo, da se kot združenje, ki si prizadeva za reševanje jezikovnih težav v mednarodnih odnosih in za olajšanje mednarodnega komuniciranja, pridružujejo Unescovemu pozivu vsem državam, da se zavzemajo za ohranjanje in zaščito vseh jezikov, ki jih uporabljajo narodi sveta, med njimi tudi domorodnih jezikov, ki jim je v tem desetletju namenjena posebna pozornost.

Ob mednarodnem dnevu DSP drevi v Cankarjevem domu pripravlja literarni večer, na katerem bodo nastopili ustvarjalci, ki se gibljejo med slovenskim in italijanskim jezikovnim prostorom. Pogovor z Loredano Bogliun, Borisom Pangrcem in Marijem Čukom bo vodila Simona Solina. Mednarodnemu dnevu je Pedagoška fakulteta Ljubljana posvetila posebno razstavo.

Predsednik DSP-ja je napisal poslanico, ki jo je uvedel z besedami: "Umislili so si dan maternega jezika. Mogoče zato, da bi obvarovali nacionalne entitete in obstoj ljudstev ter njihovo dostojanstvo z njihovim jezikom vred? Morda. Morda vsi materni jeziki sveta govorijo isti jezik, ko gre za nekaj tako univerzalnega in neštetokrat ponovljivega, kot je življenje posameznika in njegov jezik. Današnji materni jeziki Evrope so skriti v ustni votlini, za zobmi. Materni jezik je danes v Evropi nem, ker vidimo nerazumljive nasmeške politikov, ki v univerzalnem jeziku miru molčijo, njihov jezik pa je jezik vojne."

"Materni jezik in jezik posameznika, četudi je izgovorjen ali napisan, ne pomeni nič zoper samopašnost hujskačev vojne. Zato ostaja mrtev. Neizmerna laž so besede demokracija, mir, svoboda, ko se poziva na vojno, ko so fanfare za napad tako glasne kakor orgle ob apokalipsi – in jeziki malih ljudi ostajajo za zobmi v ustni votlini. Kakor da ne vidimo, da lažejo, ko govorijo, ko se smehljajo, lažejo, ko si obljubljajo zaveze in s tem žalijo človeško dostojanstvo – ki mora biti mir in pravičnost," je kritičen Merc, ki nasprotuje maternemu jeziku, če jezik prebiva samo v ustni votlini. "Ni me samo sram, tudi strah in groza me je, ker ne spregovorim, ker molčim v jeziku kot vsi drugi v vseh drugih maternih jezikih," je med drugim zapisal.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon pa je ob dnevu maternih jezikov spomnila, da okoli 2,4 milijona Slovencev doma in po svetu govori slovenščino kot prvi, materni jezik – kot jezik sporazumevanja, učenja, razmišljanja in ustvarjanja. "V materinščini tudi sanjamo," je poudarila v nagovoru.

Po njenih besedah so "naši predhodniki živeli za sanje, da bi slovenščina postala enakovredna jezikom številčno večjih narodov – mi te sanje živimo. Tako danes slovenščina ni le uradni jezik Republike Slovenije, temveč tudi eden izmed 24 uradnih jezikov Evropske unije ter uradno priznani jezik slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem".

Tudi na ministrstvu si s svojimi predstavništvi po svetu prizadevajo za spodbujanje rabe in učenja slovenščine, ob čemer ministrico veseli, da narašča zanimanje tujih študentov za učenje slovenščine in slovenske literature, bolje pa bi morali po njenem mnenju kot matična država poskrbeti za ohranitev slovenščine med zamejci in Slovenci po svetu.

"Slovenščina je 'srce' naše narodne zavesti. In naša skupna odgovornost je, da slovenski jezik negujemo in ohranjamo s pravilno in dosledno rabo tudi v naših domovih, šolah, uradih in medijih," je še poudarila in dodala: "Hkrati pa ostanimo odprti za kulturno in jezikovno raznolikost, saj nas ta osebnostno in družbeno bogati ter uči spoštovanja do soljudi. Večjezičnost odpira vrata prijateljstvu in poslom in je v središču evropske "enotnosti v raznolikosti", je še menila Tanja Fajon, ki si želi zlasti, "da bi na svetu prevladal jezik ljubezni, miru in spoštovanja".