Draga Jančarja.

Na današnji dan leta 1948 v Mariboru rojeni Drago Jančar po lastnih besedah navdih za svoje delo črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Ob književnikovem jubileju, ki ga bodo domače založbe počastile z novimi izdajami ali ponatisi, se ta izogiba intervjujem.

Kljub temu se bo mogoče z Jančarjem srečati 23. aprila v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer bo spregovoril o nedavno izdani zbirki novel in kratkih zgodb, naslovljeni Mnoga življenja (založba Beletrina). Prav tako ne želi več komentirati aktualnega političnega dogajanja, ker pravi, da je "povedal vse, kar je želel povedati". Kot je še dejal, je "prišel trenutek, ko časa ni več veliko in se je treba posvetiti globljim vprašanjem življenja".

Obsojen zaradi širjenja lažne propagande
Drago Jančar je v rodnem mestu končal višjo upravno šolo in bil med letoma 1971 in 1974 novinar pri časopisu Večer. Leta 1974 je bil obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi širjenja sovražne propagande, a so ga čez tri mesece izpustili.

Nato se je resneje posvetil pisateljevanju, se za kratek čas zaposlil pri Viba filmu, sodeloval pri ustanovitvi Nove revije, leta 1981 pa sprejel delo urednika in tajnika pri Slovenski matici. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik slovenskega Pena, v okviru katerega je pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Od leta 1995 je izreden član SAZU-ja.

Jančar je do danes nanizal 11 romanov, v katerih si je za osrednje teme izbral individualno eksistencialno in moralno stisko, iskanje smisla in opore, ogroženost posameznika in njegovo brezupno spopadanje z družbeno stvarnostjo, zadušljivo duhovno atmosfero, ujetost v usodo, uničevalna oblastništva, kaotičnost sveta in vseobvladujoče nasilje, ki so pogosto alegorično premaknjene v preteklost, beremo v Velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti.

Pisatelj s tremi kresniki v žepu
Romani Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi ter To noč sem jo videl so prejeli nagrado kresnik. Delo To noč sem jo videl je prevedeno v več kot deset jezikov. Roman je v francoskem prevodu prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov, bil je tudi kandidat za francosko literarno nagrado femina. Nemški prevod se je decembra 2015 znašel na vrhu lestvice najboljših knjig, ki jo po izboru avstrijskih kritikov objavlja radiotelevizija ORF. Istega leta je bil s tem romanom kandidat za poljsko literarno nagrado angelus, namenjeno srednjeevropskim pisateljem, z romanom Katarina, pav in jezuit pa je bil že v preteklosti nominiran za to nagrado.

Jančar v svojih esejih in zapisih, ki so večinoma kritično zaostreni ali polemični, obravnava sodobne družbene razmere v Sloveniji in svetu, razgalja podobo človeka, časa in družbenih navzkrižij, odkriva podaljšano preteklost in njene korenine, preiskuje cinično distanco, razčlenjuje stanje duha, kulturne politike in literature, razkriva resničnost postkomunističnega sveta, demistificira iluzije in presoja tudi globalizacijo, ameriške vplive, evropske perspektive in bistvo srednje Evrope.

Med njegovimi gledališkimi deli velja izpostaviti besedila Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec in Zalezujoč Godota, v katerih razčlenjuje konflikte razmišljujočih posameznikov v območju individualizma, volje, etike, skepse, totalitarnosti, meščanske družbe in revolucijske skupnosti. Napisal pa je tudi več novel in kratkih zgodb - med njimi najdemo naslova Smrt pri Mariji Snežni in Človek, ki je pogledal v tolmun -, ki so kot omenjeno nedavno izšle pod naslovom Mnoga življenja.

"Kolos mnogih literarnih smeri"
Kot ocenjuje literarni zgodovinar Aleksander Zorn, je avtorjeva proza "problem", ker "pokriva tako rekoč vse, kar prileti mimo". Drago Jančar je "kolos mnogih literarnih smeri, estetik, poetik in tudi tujih praks ter celo zemljepisnih področij, da ga moremo imenovati samo še stoletni klasik /.../". "Drago Jančar je univerzalen. V njegovem delu najdemo vse, kar si želimo poiskati. In temu popolnoma pritrjujemo," je prepričan Zorn.

O svojem delu je Drago Jančar lani spregovoril tudi v oddaji Pisave, ki si jo lahko ogledate v spodnjem videu.