Milanu Jesihu je nagrado kritiško sito pred dvema letoma prinesla pesniška zbirka Maršal, za katero je bil nominiran tudi za Jenkovo nagrado.
Za zdaj zadnja Jesihova zbirka vsebuje 88 pesmi v jambskem enajstercu, osrediščenih na eno osebo – maršala. Ta "v svoji mnogoterosti prejkone zavzema mesto človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih, bizarnih, liričnih, najrazličnejših položajih", so zapisali pri založbi Beletrina, pod okriljem katere je knjiga izšla leta 2017.
Primarno zapisan pesnjenju
V Ljubljani rojeni Milan Jesih je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo. Že kot študent je objavil prvi knjigi pesmi ter kot soavtor, avtor in prevajalec vstopil tudi v svet gledališča. Leta 1973 je pridobil status samostojnega umetnika, pred petimi leti pa se je upokojil. Jesihova prva dejavnost je pesništvo, so zapisali v njegovi biografiji na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), katere izredni član je od lanskega junija. Po oceni literarne stroke piše poezijo, v kateri se prepletajo jezikovna igra, poudarjena zvočnost, ironija, satira ali parodija, in dramska dela. Njegovo pesnjenje sega od modernizma k postmodernizmu.
Njegovi prvi pesniški zbirki Uran v urinu, gospodar! iz leta 1972 so sledile zbirke Legende (1974), Kobalt (1976), Volfram (1978), Usta (1985), Soneti (1989), Soneti drugi (1993), Jambi (2000), Tako rekoč (2007), Mesto sto (2008), Lahkoda (2013) in že omenjena Maršal izpred treh let. Njegove pesmi so izšle še v izborih Verzi (2002; v zbirki Kondor) in Pesmi (2006; miniaturka), zbrane dotedanje pesmi pa v knjigi Zbrane zbirke (2012). V samostojnih izdajah so izšle tudi v srbščini, češčini, ruščini, angleščini in italijanščini, v revialnih in antologijskih objavah pa še v številnih drugih jezikih.
Prispevek tudi k svetu gledališča, radia in televizije
Milan Jesih pa je uveljavljen tudi kot pisec za gledališče, radio in televizijo. Uprizorjenih je bilo okoli 20 njegovih iger in predvajanih podobno število radijskih iger. Kot knjižne izdaje so izšle njegova drama Grenki sadeži pravice (1978), zbirki Premi govor (1989) in Štiri igre za otroke (1997), igrica za otroke Zvezda in srce (2003) in zbirka Svoje igre (2012).
Podpisuje tudi prevode več desetih gledaliških iger, ducat teh prevodov je izšel v knjigah. Po večini je prevajal klasike, četrtina prevodov je Shakespearovih iger, prevedel je skoraj vsa dramska dela Čehova, dve Gogoljevi, pa tudi igre Sheridana, Bulgakova, Gorkega, Bablja, Nušića in Kleista. Biografija na spletni strani SAZU-ja navaja še, da je kot prevajalec sodeloval tudi pri izborih iz poezije Puškina in Lermontova.
Zvrhana malha literarnih lovorik
Jesih, ki je nekaj časa vodil tudi Društvo slovenskih pisateljev (DSP), je za svoje delo prejel številne nagrade. Med njimi dve Jenkovi nagradi za zbirki Soneti in Jambi, Grumovo nagrado, Sovretovo nagrado, zlato značko Borštnikovega srečanja, Veronikino nagrado in čašo nesmrtnosti.
Leta 2002 je prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V obrazložitvi so takrat med drugim zapisali: "Jesihovo pesništvo sedanjemu svetu vizualnih podob ne le konkurira, ampak ga s strogostjo oblike in neprizanesljivim kriterijem za bistvene postojanke človeškega duha tudi selekcionira. Gre namreč za podobe, ki premorejo globino in trajnost."
Ob svojem 65. jubileju pa je Jesih v MMC-jevem intervjuju dejal o pesnjenju oziroma o pesmih: "Vsaka pesem, pa naj bo še tako odprta, je vedno tudi zelo konkretna – ukvarja se samo s tem, kar je v njej. To je silno majhen izsek podobe sveta. S tem, da je pesem nekaj malega poskušala reči, ni od podobe sveta odvzela ničesar, ničesar ni porabila."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje