Kajuh se je leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju, a so ga zaradi "sodelovanja pri širjenju komunističnih idej" izključili. Avgusta 1943 je pesnik, ki je sicer že prej sodeloval z NOB-jem, odšel v partizane, kjer je postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji.

Med njegova pomembnejša dela spadajo Slovenska pesem, cikel ljubezenskih pesmi ter pesmi Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v Klopčičevem uredništvu leta 1945 v Ljubljani.

Leta 2012 je pri Mladinski knjigi ob 90-letnici Kajuhovega rojstva izšla antologija Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja; urednik Matjaž Kmecl je v knjigo vključil le 21 Kajuhovih pesmi. Malo zaradi simbolike, saj se je s tem hotel navezati na to, da je pesnik v partizanih padel, ko je bil star le 21 let, po drugi strani pa je dodal, da pesnik za seboj ni zapustil zelo obsežnega opusa. Poudaril pa je, da je zagotovo polovica ohranjenih del takšnih, da si Kajuh zasluži status dobrega pesnika. Kajuhova najboljša dela so nastala v času njegove zveze s Silvo Ponikvar; v knjigi je med drugim vključena tudi korespondenca med zaljubljencema.

Obletnica ne bo pozabljena
Ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in obletnici Kajuhove smrti so v Domu kulture Velenje pripravili slovesnost, ki se je je kot slavnostni govorec udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.