Člani sveta menijo, da pomeni ustanovitev agencije nadaljevanje uspešne kulturne politike Slovenije na področju knjige v zadnjih letih, so pa pozvali predlagatelja (ministrstvo za kulturo), naj upošteva predloge iz razprave, saj menijo, da je v zakonskem predlogu še precej stvari nedorečenih.

Čander: Potreben dodaten razmislek
Zamisel o Javni agenciji za knjigo RS je zorela dolgo, njeno ustanovitev pa sta zahtevala tako strokovna javnost kot razvoj kulturne politike, je na seji sveta uvodoma dejal Mitja Čander, ki predlog zakona pozdravlja, a je ta po njegovih besedah v nekaterih segmentih potreben dodatnega razmisleka. Po Čandrovem mnenju bi bilo potrebno natančneje opredeliti vlogo stroke pri odločanju in v zakonski predlog vključiti knjižnice, poleg tega pa doreči finančni okvir zakona, na področju znanstvenih monografij pa sta potrebna evalvacija in razmislek, kako te vključiti v okvir agencije, saj na tem področju ni nobene strategije.

Do ustanovitve agencije še precej dela
Miha Kovač, strokovnjak za področje knjige, je med drugim opozoril, da v Sloveniji "v resnici zelo malo vemo o tem, kaj se dogaja s knjigo in bralno kulturo". Kot je dejal, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) sicer zbira podatke, ki pa ne dajo jasne slike o tem, kako je s prodajo knjig in bralnimi navadami na Slovenskem. Ker so za uspešno kulturno politiko na knjižnem področju konkretni podatki potrebni, bi te lahko zbirala agencija za knjigo v sodelovanju z NUK in drugimi ustanovami. Kovač pogreša tudi evalvacijo kulturne politike in vloženih sredstev, zato bi bilo, kot je dejal, "dobro, če bi agencija imela pregled nad tem, kaj se dogaja s subvencioniranimi knjigami".

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot je predlog zakona sicer podprl, je pa opozoril na njegovo odstopanje od Nacionalnega programa za kulturo. Kot je dejal, je v zakonskem predlogu odprtih preveč vprašanj, zato "podpira le namero in prizadevnost vlade za ustanovitev agencije". Lilijana Stepančič je v zvezi s predlogom zakona opozorila na pasti velike koncentracije moči v eni pravni osebi, Pipan pa je med številnimi vprašanji, ki se mu ob predlogu zakona porajajo, izpostavil vprašanje monopola in sestave strokovnih komisij, saj je, kot je dejal, v Sloveniji težko sestaviti komisijo, pri kateri ne bi prišlo do konflikta interesov. Uroš Grilc z ministrstva za kulturo je pojasnil, da ne gre centralizacijo na področju knjige, temveč le za združitev aktivnosti ministrstva za kulturo in agencije za raziskovalno dejavnost, saj so, kot je dejal "združili le, kar je smiselno in združljivo".

Podprli tudi predlog programa za jezikovno politiko
Nacionalni svet za kulturo je podprl tudi predlog Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, člani sveta so se zavezali, da bodo v okviru svojih pristojnosti spremljali njegovo izvajanje.