Čeprav je bilo v zadnjih letih veliko narejenega na področju kulturne infrastrukture, še vedno številne kulturne institucije delujejo v neustreznih in dotrajanih prostorih, predvsem pa na tem področju primanjkuje ambicioznejših projektov, so na seji ugotavljali člani sestava, ki mu predseduje Janez Pipan.

Resni zaostanki na področju kulturne infrastrukture
Člani Nacionalnega sveta za kulturo so na ministrstvo za kulturo naslovili pobudo, da izdela seznam nujnih investicij v kulturno infrastrukturo in zapiše strategijo realizacije tega programa. Na področju kulturne infrastrukture obstaja občutek resnega zaostajanja, je poudaril Pipan in opozoril, da nič ne kaže na bistveno izboljšanje v bližnji prihodnosti, kot še posebej problematično na tem področju pa je izpostavil prestolnico: "Na eni strani imamo preambiciozne projekte v zasebni sferi in na drugi drobnjakarski pristop v javnem sektorju," je poudaril in dodal, da je v Sloveniji praksa takšna, da se praviloma ne vlaga v velike projekte, ki ne prinašajo dobička.

Čander: Kultura še vedno v tranziciji
Mitja Čander je prepričan, da težave izhajajo iz tega, ker je kultura še vedno v obdobju tranzicije, saj še vedno 70 odstotkov sredstev predstavljajo fiksni stroški, zato le malo sredstev ostane za kulturne programe in investicije v kulturo. Kot je dejal, je država v zadnjem času sicer uspešna pri obnavljanju kulturne infrastrukture in gradnji novih knjižnic, na gradi pa nobenih drugih novih stavb za kulturne namene, denimo prevajalskega centra, ki bi ga potrebovala, ali muzeja moderne umetnosti, ki bi moral izstopati že po arhitekturni plati. Rešitev Čander vidi v javno-zasebnem partnerstvu in vlaganju zasebnega kapitala v kulturo.

Spet o stavbah umetniških akademij in razstavnih prostorih
Miran Zupanič je ob tem opozoril, da se, kadar se govori o kulturni infrastrukturi, nikoli ne omenja stavbe treh umetniških akademij, pa čeprav ravno akademije, kot je dejal, "predstavljajo enega izmed temeljev slovenske kulture in ustvarjalnosti". Andrej Jemec pa je opomnil, da se v Sloveniji šola vedno več mladih za umetniške poklice, ni pa, vsaj za področje likovne ustvarjalnosti, razstavnih prostorov, kjer bi lahko ti mladi razstavljali. Renata Salecl se je zavzela za muzej sodobne umetnosti, ki je "že veliko let v zraku", trenutno pa je, kot kaže, projekt povsem zastal. Svet bo zato na njen predlog pozval ministrstvo, naj pojasni, zakaj je projekt muzeja sodobne umetnosti zastal, obenem pa bo vse vpletene povabil na eno od sej.

Težave tudi za odrsko umetnost
Težave so tudi na področju gledališča, je opozoril Pipan. V prestolnici vsaj štiri gledališča delujejo v neustreznih pogojih in ne glede na ustanoviteljstvo bi bil po njegovih besedah potreben dialog med mestom in državo, na podlagi katerega bi se oblikovala jasna vizija za prihodnost.

Irena Lozič z ministrstva za kulturo je pojasnila, da so prednostne naloge ministrstva že več let iste, saj gre za res velike projekte, katerim bodo namenili večino sredstev, to pa so obnova in dogradnja SNG Opera in balet Ljubljana, obnova objekta 22 na Metelkovi za potrebe Moderne galerije in obnova Moderne galerije. Za obnovo Opere in SNG Drama Ljubljana, ki prav tako čaka, da pride na vrsto, bodo skušali pridobiti evropska sredstva, je še pojasnila. Del vlaganj v kulturno infrastrukturo se financira iz t.i. kulturnega tolarja, ki pa se leta 2008 izteče, je opozoril Čander. Zanimalo ga je, kako bo izpad tega vira financiranja vplival na investicije. Lozičeva je pojasnila, da razmišljajo o podaljšanju t.i. kulturnega tolarja za štiri leta.

Položaj nevladnih organizacij v kulturi
V drugem delu seje je beseda tekla o položaju nevladnih organizacij v kulturi. Njihov predstavnik Emil Hrvatin je med ključnimi težavami izpostavil financiranje in pomanjkanje infrastrukture. Kot je dejal, se mu zdi simptomatično, da so v predlogu proračuna mestne občine Ljubljana (MOL) za letošnje leto predvideli zmanjšanje sredstev za neinstitucionalno kulturo, po njihovem odzivu pa so jih sicer nekoliko zvišali.

Na očitke na račun financiranja nevladnih organizacij je ljubljanski podžupan Jani Möderndorfer dejal, da mora prestolnica veliko več sredstev kot druga mesta nameniti financiranju javnih zavodov, med temi je izpostavil knjižnice in Mestni muzej Ljubljana. Kot je dejal, so v popravljenem predlogu proračuna v primerjavi s prvotnim zmanjšana sredstva za javne zavode, da so se lahko povečala sredstva za neinstitucionalno kulturo.

Člani sveta za kulturo so se strinjali, da je nevladni sektor predvsem zaradi svoje vitalnosti pomemben za slovensko kulturo, zato so pozvali k dialogu med neinstitucionalci, MOL-om in ministrstvom. Razpravo o položaju nevladnih organizacij bodo predvidoma nadaljevali na prihodnji seji.