Knjigo, ki jo je prevedel Branko Gradišnik, so predstavili v Strip.art.nici Buchu, na pogovoru pa sta poleg avtorja sodelovala še Mitja Velikonja, ki je za knjigo prispeval spremno besedo, in Marko Miladinović – Mile kot moderator.

Skupaj z občinstvom so izpostavili več vprašanj in misli glede prevoda v slovenski jezik, govorili pa so tudi o tem, kako je strip Alan Ford zaznamoval mladost marsikoga in bil hkrati neke vrste priročnik za učenje hrvaškega jezika. Alana Forda in njegov fenomen pojavljanja predvsem v nekdanjem SFRJ-ju in Italiji pri malce starejših (pa tudi mlajših) generacijah še vedno lahko povezujemo z nostalgijo.

Prepoznavanje časa v (črno)humornih situacijah Alana Forda
Zanimivo je Alan Ford zunaj domovine užival popularnost samo v nekdanjem SFRJ-ju, kjer je presegel vsa pričakovanja. Danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Prve izdaje stripa v Jugoslaviji so se začele leta 1970. Družbenopolitične kontradiktornosti in relativna liberalnost tega časa in prostora so proizvajali vrsto absurdnih situacij, ki so jih bralci prepoznavali tudi v (črno)humornih situacijah Alana Forda.
Strokovnjak za marketing, novinar in kolumnist Lazar Džamić v knjigi Cvetličarna v Hiši cvetja - Kako smo posvojili in živeli Alan Forda izpiše duhovito in poglobljeno analizo fenomena Alana Forda ter predvsem njegove recepcije v SFRJ-ju.
Med drugim pokaže, kako sta v Alanu Fordu scenarist Max Bunker (Luciano Secchi) in ilustrator Magnus (Roberto Raviola) karakterno in situacijsko dramaturgijo renesančne commedie dell’arte postavila v newyorški milje v obdobju hladne vojne, jo začinila z nadrealistično farsičnostjo in satirično kritiko skorumpiranega političnega sistema (kapitalizma, komunizma ali katerega koli drugega političnega projekta zaključevanja Zgodovine) ter tako ustvarila učinkovito mešanico arhetipov, ki zmorejo v vsakem času ustvariti pogoje za identifikacijo, postavljenih v moderno urbano okolje, je o knjigi zapisala njena urednica Amelia Kraigher.