Knjiga je delo številnih avtorjev, vsebuje bogat izbor slikovnega in dokumentarnega gradiva.

Maister je odigral pomembno vlogo ob koncu prve svetovne vojne in v času oblikovanja Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je združila južnoslovanske narode nekdanje Avstro-Ogrske.

V Kamniku, Ljubljani, Mariboru in Uncu
Maistrovo življenjsko pot, ki je sledove med drugim pustila v Kamniku, Ljubljani, Mariboru in Uncu, je v knjigi opisal Mihael Glavan. Pri tem bralca spoznava z več plastmi njegove osebnosti, od umetniško-ustvarjalnega delovanja do politično-vojaškega.

Kot je dejal na današnji predstavitvi, je bil Maister človek poguma in rojen voditelj, ki so mu vojaki in drugi sodelavci brez zadržkov sledili. "Imel je povezovalno in odločevalno moč, ki ga je potem pripeljala do položaja generala v odločilnih dneh v novembru 1918," je dejal. Eden takšnih je današnji dan pred sto leti, ko je Maister naredil načrt za mobilizacijo slovenske vojske za ubranitev severne meje.

Vojaški strateg, pesnik, slikar
A Maister ni bil le neustrašni vojaški strateg, branitelj naše severne meje, ki se je po Glavanovih besedah "znal v odločilnih trenutkih odločati pravilno in hitro", pač pa tudi pesnik, slikar ter po besedah Vlaste Stavbar tudi "velik ljubitelj slovenske besede in knjig". Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6.000 enotami gradiva.

Skrbnica Maistrove knjižnice pod okriljem Univerzitetne knjižnice Maribor je pojasnila, da je knjižnico zasnoval do leta 1912 in jo nato dopolnjeval. Potovala je v mesta njegovega službovanja, po ohranjenih zapisih je bila urejena v štirih omarah. V prvi je bilo slovensko časopisje, v drugi slovenska poezija, v tretji zgodovinska dela in v četrti stare slovenske knjige, med njimi Dalmatinova Biblija.

Kulturni spomenik državnega pomena?
V času druge svetovne vojne je knjižnici grozila nevarnost, skrili so jo v Zagreb, leta 1946 pa pripeljali nazaj v Maribor. Leta 2014 so jo v Univerzitetni knjižnici Maribor prenovili na način, kot je bila urejena v Maistrovem stanovanju v Mariboru. Gre za izjemno bibliofilsko zbirko in vse kaže na to, da bo predvidoma do 22. oziroma 23. novembra Maistrova knjižnica vendarle razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, je napovedala Vlasta Stavbar.

Igor Grdina v knjigi spregovori o odločilnih dneh novembra 1918, Alenka Puhar predava o maistrovinah v kulturni krajini, Milček Komelj pa se posveti Maistrovemu likovnemu ustvarjanju, portretom in spomenikom. Študije o Maistrovi vsestranski ustvarjalnosti so prispevali tudi Andrej Misson, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Bogat izbor dokumentarnega in slikovnega gradiva je naredil Primož Premzl, ponatise spominskih člankov je pripravil Aleš Berger, knjigo je oblikoval Klemen Kunaver.

Knjiga z naslovom Rudolf Maister – sto let severne meje med drugim vsebuje ponatis Maistrove pesniške zbirke Kitica mojih iz leta 1929, seznam vseh uglasbenih Maistrovih pesmi, med drugim je imel po besedah urednice Nele Malečkar poseben odnos z Emilom Adamičem, in prvič objavljeno Maistrovo sliko Mesečina iz leta 1896.

Vloga v slovenski zgodovini
General Rudolf Maister – Vojanov se je rodil 29. marca leta 1874 v Kamniku. Na njegovo vlogo v slovenski zgodovini se vsako leto spomnimo 23. novembra, ko je leta 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev.

Ob koncu prve svetovne vojne je namreč tedanji mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4.000 vojaki in 200 častniki. Novembra in decembra istega leta so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem.