S potezo društva se ne strinja, vendar ne zaradi Božiča, čigar literaturo ceni, temveč ker meni, da gre za politično zlorabo spomina nanj.

Pisatelj in prevajalec Aleš Berger Božičevo delo ceni, v postavitvi kipa pa prepozna politično zlorabo spomina na literata. Foto: BoBo
Pisatelj in prevajalec Aleš Berger Božičevo delo ceni, v postavitvi kipa pa prepozna politično zlorabo spomina na literata. Foto: BoBo

"Gre za ugrabitev spomina na Božiča"
Ni sporno Božičevo literarno delo, pravi Berger, saj je tudi sam kot urednik Kondorja v to prestižno zbirko uvrstil Božičev roman Jaz sem ubil Anito, nima pa Božič po njegovem mnenju nobenih zaslug za razvoj pisateljskega društva. Prav tako se mu ne zdi pošteno, da se kip postavi samo enemu pisatelju. Meni, da gre pri postavitvi za ugrabitev spomina na Božiča od določene politične opcije.

Sorodna novica Na vrtu DSP-ja odkrili kip Petra Božiča, "človeka mnogoterih obrazov in dejanj"
Kip Petra Božiča so pred stavbo DSP-ja postavili ob 90. obletnici literatovega rojstva. Foto: Televizija Slovenija
Kip Petra Božiča so pred stavbo DSP-ja postavili ob 90. obletnici literatovega rojstva. Foto: Televizija Slovenija

Berger je več vprašanj o postavitvi kipa zastavil predsedniku DSP-ja Dušanu Mercu, na katera pa je, kot pravi, dobil precej nasprotujočih si odgovorov. Kot pravi Merc, je za Bergerjev izstop izvedel iz medijev, je pa, dodaja, tudi sam omenil korespondenco z njim, "a očitno z mojimi odgovori ni bil zadovoljen".

Iz sredstev, ki jih je zapustil pisatelj
Glede postavitve kipa je Merc dejal, da je Božič društvu zapustil nekaj sredstev, iz katerih je nastala fundacija za pomoč revnim pisateljem. Iz njegove zapuščine naj bi se po besedah predsednika DSP-ja krili tudi stroške za spomenik, ki je delo kiparja Mirsada Begića. Na vprašanje, ali je nastal zaplet ideološke narave, je Merc odvrnil, da ima DSP več kot 330 članov zelo različnih svetovnih nazorov, zato o njih niti ne razpravljajo.

Doprsni kip je Društvo slovenskih pisateljev postavilo na vrtu pred pisateljsko vilo na Tomšičevi ulici v Ljubljani 19. septembra, ob letošnji 90. obletnici Božičevega rojstva. Založba Beletrina je ob tej priložnosti izdala pred kratkim odkrite Božičeve rokopise, ki so izšli pod naslovom Ko oblasti sploh ni.

Pisatelj in dramatik Peter Božič (1932–2009) spada med ključne predstavnike drame absurda v sodobni slovenski književnosti. Med njegova najbolj znana dela sodijo poleg romana Jaz sem ubil Anito še romana Izven in Očeta Vincenca smrt ter drame Križišče, Obisk stare mame, Panika, Španska kraljica in Šumi. Za svoje delo je prejel Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in državno odlikovanje srebrni častni znak svobode.