Priznal je, da ga je umetne inteligence strah, a je hkrati tudi očaran nad tem, kaj vse zmore. Kot enega od izzivov, ki se zastavlja, pa je omenil predvsem, ali bomo znali v prihodnosti razlikovati med umetno inteligenco in človeškim ustvarjanjem. Sam se sicer zavzema za ohranitev umetniške inteligence.

Šarotar, ki je na festivalu sicer tudi tokratni slovenski avtor v središču, je bil eden od gostov okrogle mize, ki so jo na uvodni večer Vilenice posvetili umetni inteligenci. Na njej so se o tem pogovarjali letošnja prejemnica nagrade Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje, hrvaška avtorica in aktivistka Monika Herceg, spletni interaktivni umetnik Vuk Ćosić, znanstvenik Simon Krek in pesnik ter prevajalec Jernej Županič. Dogodek je povezoval Aljoša Harlamov. Okrogla miza ni dala enoznačnega odgovora, ali prinaša umetna inteligenca nekaj slabega ali dobrega, odpira pa tema številna vprašanja, so ugotovili gostje.

Papiga, ki ponavlja, kar ima v modelih
Simon Krek, ki tudi koordinira razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela, je na začetku opozoril, da to, čemur danes pravimo umetna inteligenca, v bistvu ni inteligenca v pravem pomenu. To, kar je zdaj na voljo, je po njegovem še daleč stran od tega, da bi imelo kakršno koli zavest ali zavedanje. Gre bolj za stohastično papigo, saj stroji ponavljajo to, kar imajo v modelih, je ponazoril.

Današnja umetna inteligenca, ki lahko na področju umetnosti sicer že ustvari dober rezultat, a to ni pravo avtorsko delo, tako deluje na podlagi podatkov in brez zavesti. Kar je vneseno v model, zvok, slike, video, besedilo ali kar koli drugega, je tako proizvedeno brez zavedanja o končnem rezultatu. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, pa ni mogoče napovedati, je dejal Krek.

Pojav novih tehnologij vedno pospremi plaz pomislekov
Vuk Ćosić se je na vprašanje, kako v interaktivnem in internetnem okolju določiti mejo med delom umetnika in strojem, navezal na razvoj različnih tehnologij skozi zgodovino in dejal, da so nove tehnologije vedno vzbujale pomisleke. Že ob izumu nalivnika je bilo slišati opozorila, da bo poezija postala strojna in ločena od človeške duše. Ob tem je še dejal, da ne gre za vprašanje, kako, da je Mozart ustvaril svoja veličastna dela brez sintetizatorja, ampak, kaj bi zdaj naredil z njim.

Sorodna novica Ikar 2.0: Festival Vilenica krmari med romantiziranjem umetne inteligence in strahom pred njo

Po Ćosićevem mnenju bistvo ni zgolj v uporabi novega mehanizma ali stroja, ampak v tem, ali bomo delali še naprej na enak način. Pri umetni inteligenci tudi ne gre zgolj za ustvarjalnost, ampak tudi za politično ekonomijo in posledično nižanje standardov, meni umetnik.

Obtičali smo v času, tehnologija sama pa bliskovito napreduje
Monika Herceg je pritrdila, da umetna inteligenca na trenutni točki res še ni inteligentna in se ne zaveda sama sebe, je pa toliko pomembnejše, da ljudje vedo, za kaj jo želijo uporabiti. Osebno se ji koristno zdi vse, kar je lahko v pomoč pri enostavnih opravilih, kar olajša delo in prihrani čas, saj lahko to omogoči več prostora za resnično ustvarjalno delo. Trenutno se ji sicer zdi, da smo obtičali v času, medtem ko tehnologija sama bliskovito napreduje. Pomembno se ji tudi zdi vprašanje, ali je in kako je družba pripravljena na vse spremembe, ki jih prinaša umetna inteligenca.

Prihodnost pisanja, umetnosti, ustvarjalnega dela je ne skrbi, pravi, bi se pa zagotovo morali več pogovarjati o zlorabah umetne inteligence, tudi v politične namene. Prav tako je prepričana, da da bi morali biti tako politika kot kultura do tega bolj kritični.

Kje bo meja med umetnostjo človeka in umetnostjo umetne inteligence
Jernej Županič je prav zaradi hitrega napredka umetne inteligence, ki se vedno bolj izboljšuje, zelo zaskrbljen zaradi prihodnosti. Sam ne verjame v boljšo prihodnost z umetno inteligenco. Za samo literarno ustvarjanje umetna inteligenca sicer trenutno še ni koristna, meni, hkrati pa opozarja, da bi lahko v prihodnosti ogrozila na primer prevajalce in njihovo zaposlitev, saj zmore prevajati veliko hitreje. In če je umetna inteligenca na drugi strani lahko navdih za ustvarjanje, sam tudi ni prepričan, če bo v prihodnosti še mogoče ločiti, kaj je umetnost človeka in kaj umetnost umetne inteligence.