Karikature islamskega preroka so bile tudi vzrok za januarski napad na uredništvo tednika Charlie Hebdo; v tragediji je umrlo 12 ljudi. Odgovornost za napad je tedaj prevzela jemenska celica Al Kaide, ker naj bi karikature Charlie Hebdoja žalile preroka Mohameda.

"Osebje Charlie Hebdoja kljub temu vztraja in današnja nagrada odseva njihovo kljubovanje poskusom, da bi nasilje utišalo njihovo pravico do svobode govora," je na torkovi slavnostni prireditvi dejal predsednik združenja ameriških pisateljev Andrew Solomon, ki je francoskemu tedniku podelil letošnjo nagrado za pogum pri zavzemanju za svobodo govora.

Policija pozorna na grožnje
Slovesnost ameriškega PEN-a je potekala v Ameriškem naravoslovnem muzeju v New Yorku, ki ga je policija močno zastražila. Kot je povedal namestnik načelnika tamkajšnje policije John Miller, pristojen za boj proti terorizmu, so se za to odločili, ker so na spletnih družbenih omrežjih zasledili pozive k dodatnemu nasilju po napadu v Teksasu, ki se je sicer končal s smrtjo obeh strelcev, eden izmed varnostnikov pa je bil lažje ranjen.

Najmočnejše orožje je strah
Novi odgovorni urednik Charlie Hebdoja Gerard Biard je dejal, da je najmočnejše orožje verskih skrajnežev strah. "In moramo jih razorožiti," je poudaril.

"Nočejo, da bi pisali ali risali. Zato moramo pisati in risati. Nočejo, da bi razmišljali in se smejali. Zato moramo razmišljati in se smejati. Nočejo, da bi razpravljali. Zato moramo razpravljati," je dejal Biard.

Bojkot proti "kulturni nestrpnosti"
Z odločitvijo za podelitev te nagrade francoskemu satiričnemu tedniku se vsi niso strinjali. Šest uglednih avtorjev se je iz dogodka umaknilo: Michael Ondaatje (Angleški pacient), Francine Prose (The Glorious Ones), dvakratni Bookerjev nagrajenec Peter Carey (Oscar in Lucinda, Tatvina: ljubezenska zgodba), Taiye Selasi (Ghana Must Go), Rachel Kushner (The Flamethrowers) in Teju Cole (Open City). Kot je pojasnila Kushnerjeva, Charle Hebdo pravzaprav spodbuja kulturno nestrpnost.

Podelitev te nagrade pomeni "občudovanje in spoštovanje" nagrajenčevega dela, je poudarila Francine Prose in dodala: "Ne morem si predstavljati, da sem v dvorani med stoječimi ovacijami za Charlie Hebdo."

Ni treba odobravati vsebine, le držo
Kmalu po javnem nestrinjanju pisateljev je predsednik ameriškega PEN-a Andrew Solomon poslal pismo skrbnikom nagradnega sklada, v katerem priznava, da so bili nekateri ljudje užaljeni zaradi karikatur Charlieja Hebdoja, a poudaril, da PEN trdno verjame v "primernost" nagrade. Namen časopisa ni bil odgnati muslimane ali jih žaliti, ampak zavrniti zahteve manjšine po kratenju svobodnega govora. "Ne mislimo, da mora kdor koli od nas odobravati vsebine karikatur, da bi odobravali principe, za katerimi stojijo in ploskali pogumu osebja, da vztrajajo pri svojih vrednotah, ne glede na smrtne grožnje," meni Solomon.

Rushdie okrcal kolege
Neposrednejši je bil ob tej priliki Salman Rushdie: pisateljske kolege, ki so sklenili bojkotirati podelitev, je označil za "mevže". "Nagrada bo podeljena. PEN ostaja močen. Samo 6 mevž. Šest pisateljev na lovu za koščkom hrbtenice," je tvitnil. Pozneje je pripomnil še: "Če se PEN kot organizacija, ki se zavzema za svobodo govora, ne more pokloniti ljudem, ki so bili umorjeni zaradi risanja sličic , potem, iskreno rečeno, ni vredna svojega imena. Petru, Michaelu in drugim bi rekel samo: Upam, da se vas nikoli ne bo nihče lotil."

Letos so poleg tednika Charlie Hebdo nagradili še dramatika Toma Stopparda, azerbajdžanskega novinarja Kadija Ismajilova in direktorja Penguin Random House Markusa Dohla. Bojkot omenjenih šestih članov je največji protest, kar jih je ameriški PEN doživel od leta 1986, ko je člane razkačil Norman Mailer. Za slavnostnega govornika je namreč povabil republikanskega državnega sekretarja Georgea P. Shultza.