Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mediteranski bazen je imel že od nekdaj konstitutivno vlogo v snovanju mitopoetike evropskih narodov, kultur in identitet, neredko tudi s pomenljivimi zamolki o problematičnih mestih v zgodovini tega koščka sveta.
Primorska gledališča in knjigarne oziroma knjižnice so se povezali v skupnem projektu, v katerem bodo igralci enkrat mesečno otrokom prebirali pravljice. Gositli jih bodo v Kopru, Trstu, Gorici in Novi Gorici.
Pri Slovenski matici se spominjajo začetkov delovanja, ko je cesar Franc Jožef leta 1864 končno odobril, da lahko Slovenci dobijo svojo posvetno, kulturno in znanstveno ustanovo.
Umrl je ameriški literarni kritik in esejist George Steiner. Njegova dela so se osredotočala na moč govora in pisano besedo, vključevala pa so jezikoslovje, literarno kritiko, religijo, glasbo in zgodovino. Bil je tudi pričevalec grozot holokavsta.
Pred 120 leti se je rodil francoski pesnik in pisatelj Jacques Prévert. V svojem pesniškem jeziku je razvil slog, za katerega sta značilna preprostost, vsakdanji jezik in nekonvencionalna, duhovita, a razumljiva metaforika.
V 92. letu starosti je umrla ameriška pisateljica Mary Higgins Clark, ki je po svojem obsežnem opusu kriminalnih romanov dobro znana tudi slovenskim bralcem.
V Krškem se v letu 2020 spominjajo svojega rojaka, prvega slovničarja slovenskega jezika in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. Pred 500 leti se je rodil pri bližnji Brestanici.
"Zgodovina univerze se tako giblje nekje med vprašanjem nacionalne identitete in vlogo, ki jo ima pri njenem oblikovanju, ohranjanju in razvoju, med univerzalnostjo znanosti in univerzitetno avtonomijo," meni zgodovinar Božo Repe.
Prve strani biografije Severina Šalija izpod peresa Franceta Pibernika zvenijo kot povest iz 19. stoletja o pastirčku, ki so ga starši zavrgli, a je na paši začel zlagati verze, se sam povzpel iz revščine - in tako naprej.
Lukas Bärfuss (rojen leta 1971) je eden velikih v družbi sodobnikov švicarske književnosti – poleg Markusa Wernerja, Arna Camenischa, Alexa Capusa in še koga.
"Bere se kot triler, sploh ne kot življenjepis, in vseeno ne daje občutka, da bi bila v kakšnem delu pretirana. To je zgodba, ki je nihče od nas še ni slišal, in si zasluži, da se jo izreče. Je izjemna knjiga," o nagrajeni knjigi pravi predsednica žirije.
Mária Ferenčuhová, ena najbolj vznemirljivih slovaških in tudi srednjeevropskih pesnic, se je rodila v Bratislavi leta 1975 in je tudi prevajalka iz francoščine in urednica.
Začenja se 10. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki je letos posvečen poučni literaturi za otroke in mladino in bo v več slovenskih krajev prinesel festivalske dogodke, na katerih bo sodelovalo več kot 7000 udeležencev.
Nižji, petodstotni, davek za knjige, časopise in periodične publikacije je bil tema okrogle mize z naslovom Nižji davek - boljši časi za knjigo in časopis?, na kateri so med drugim sodelovali Samo Rugelj, Renata Zamida in Slavko Pregl.
Roman Petra Rezmana Mesto na vodi ostaja zvest velenjskemu koloritu in premogovniški tematiki, a avtor je v njem prvič segel tudi po nekaterih žanrskih elementih.
Paulo Coelho je razkril, da je iz svojega računalnika zbrisal osnutek za otroško knjigo, ki ga je razvijal v sodelovanju s košarkarsko zvezdo Kobejem Bryantom. Po nedavni tragediji je cel projekt "izgubil smisel", pravi.
V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu bodo na nocojšnjem literarnem večeru iz serije Literatura pobratenih mest nastopili gostje iz Maribora - pesnica Petra Kolmančič, pisatelj Tomo Podstenšek in književnik Borut Gombač.
Margaret Atwood, kanadska pisateljica, pesnica in feministična ikona, najbolj široko poznana po distopičnem romanu Deklina zgodba, se s svojo prvo knjigo poezije po več kot desetletju vrača k svojim literarnim koreninam.
Med številnimi gosti knjižnega sejma v Ljubljani je bil novembra lani tudi španski pesnik in pisatelj José Morella.
Kakšna bi bila Evropa, če ne bi izumila Neevrope, bi se poznala brez odnosa do Drugih, bi bila središče, če ne bi ustvarila obrobja? Čeprav si pripisuje univerzalnost, je njen zaton tu, zdaj pa moramo gledati onkraj nje.
Neveljaven email naslov
