Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domača poezija, povsem svež potopis s popotovanja po različnih svetovnih rekah ter prevod letošnjega Sovretovega nagrajenca je le nekaj poudarkov tokratne radijsko-literarne jesenske bere.
Na sklepni slovesnosti 75. Frankfurtskega knjižnega sejma je Slovenija naziv častne gostje predala Italiji, ob nagradi Fabjana Hafnerja pa je bila podeljena tudi nagrada za mir nemških založnikov in knjigotržcev, katere prejemnik je Salman Rushdie.
Liza Linde in Matthias Göritz, prevajalca Šalamunovih del v nemščino, sta na Frankfurtskem knjižnem sejmu ob interpretaciji pesmi iz zbirke Steine aus dem Himmel spregovorila o pesnikovem delu in prevajanju njegove poezije.
Alenka Zupančič je na okrogli mizi v Frankfurtu med drugim spregovorila o izražanju ideologije skozi jezik, Mladen Dolar je poudaril, da sodobni cesar svoje golote ne skriva več, Slavoj Žižek pa meni, da čas za konec kritike ideologije še ni nastopil.
"Slovenija je skriti dragulj Evrope," je na pogovoru na Frankfurtskem knjižnem sejmu dejal Aleksander Čeferin. Dodal je, da so tujci navdušeni nad lepoto, prijaznostjo ljudi in kulinariko. "Slovenci pa se med seboj žal ves čas prepiramo."
Slovenija premore odlične prevajalce, zaradi katerih skorajda ni knjige, ki je pomembna v evropskem kontekstu in ne bi bila prevedena v slovenščino, je na pogovoru na Frankfurtskem knjižnem sejmu dejal Drago Jančar.
Britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie, ki je na Frankfurtskem knjižnem sejmu spregovoril z novinarji, je dejal, da ga dogajanje na Bližnjem vzhodu navdaja z grozo, in ob tem izrazil upanje, da bo čim prej sledila prekinitev spopadov.
Slavko Alojz Kramar in Ilinka Todorovski sta po več letih zbiranja podatkov za novo knjigo sestavila do zdaj najobsežnejši seznam slovenskih internirancev v koncentracijskem taborišču Jasenovac. Na njem so imena 306 ubitih in 103 preživelih taboriščnikov.
Kaj nam spomeniki drugi svetovni vojni povedo o zgodovini in o nas? Tako kot ljudje so tudi spomeniki ujeti v okove zgodovine, ki se jih zaradi spreminjanja družbenih razmer le težko otresejo.
V zadnjih 50 letih so bile vse vojne v Evropi vojne med slovanskimi narodi. Na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu se je odvil pogovor na temo Prevodi v času vojne, posvečen pomenu kulturnih stikov med slovanskimi narodi v času vojn in konfliktov.
Zoran Predin je roman Brezmadežna dokončal v koronskem letu 2020, sredi splošnega občutka udejanjene distopije.
Prvi dan Frankfurtskega knjižnega sejma je po Žižkovem govoru minil v znaku strokovnih razprav v slovenskem paviljonu, kjer so med drugim predstavili Ljubljanski manifest. "Knjige nam prinesejo nekaj, česar nam zasloni ne," je ponovil Miha Kovač.
Začeli so se Jenkovi dnevi, posvečeni pesniku in pisatelju Simonu Jenku, ki ga uvrščamo med najvplivnejše slovenske pesniške glasove, četudi je za življenja izdal le eno pesniško zbirko. Dogajanje bo sklenil tradicionalni Pohod po poti Jeprškega učitelja.
"V trenutku, ko človek omeni, da je treba analizirati kompleksno ozadje situacije, je praviloma obtožen opravičevanja ali podpiranja Hamasovega terorizma," je med drugim v govoru na Frankfurtskem knjižnem sejmu dejal Slavoj Žižek. In ni se motil.
Za enega največjih bošnjaških pesnikov 20. stoletja Mehmedalijo Maka Dizdarja je značilno, da je v pesmih združeval vpliv bosanske krščanske kulture, islamskega misticizma in bogomilskega izročila srednjeveške Bosne.
Malezijsko ministrstvo za šolstvo je odpovedalo predvideno sodelovanje države na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je s slovesnostjo ob odprtju začel danes. Kot razlog navajajo proizraelsko stališče organizatorjev do vojne med Izraelaom in Hamasom.
Sejem, na katerem je Slovenija častna gostja, bi lahko za nekatere slovenske avtorje pomenil preboj na svetovni trg. Aleksander Čobec največje možnosti pripisuje Dragu Jančarju in Goranu Vojnoviću.
Adamičeva Moja Amerika je v izvirniku izšla v eni, več kot 700 strani obsežni knjigi, v slovenskem prevodu smo jo dobili v dveh delih; oba se nanašata na njegovo najplodnejše obdobje med 1928 in 1938.
Začel se je 75. Frankfurtski knjižni sejem, letos v znamenju slovenskega častnega gostovanja. Sejem je odprla predsednica Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru poudarila vlogo branja pri razvoju kritične misli. Del občinstva je razburil govor Slavoja Žižka.
Današnji dan je minil tudi v znamenju slovarjev – prav danes zato, ker se je 16. oktobra leta 1758 rodil ameriški pisec slovarjev Noah Webster. V Sloveniji ga letos zaznamujemo petič po vrsti, dogodki pa bodo potekali vse do srede.
Neveljaven email naslov
