Božo Repe in Darja Kerec bosta v knjigi Slovenija, moja dežela popisala življenje v Sloveniji v osemdesetih letih minulega stoletja.(Fotografija je simbolična.) Foto: MAO
Božo Repe in Darja Kerec bosta v knjigi Slovenija, moja dežela popisala življenje v Sloveniji v osemdesetih letih minulega stoletja.(Fotografija je simbolična.) Foto: MAO
Lišček
Donna Tartt v romanu Lišček, ki ji je leta 2014 prinesel Pulitzerjevo nagrado za književnost, v žanru napete detektivke splete zgodbo o ukradeni mali umetnini, ki pristane v rokah 13-letnega fanta.
Ian McEwan
Ian McEwan je eden osrednjih sodobnih britanskih pisateljev; Slovenci ga med drugim poznamo po romanih Otrok o pravem času, Tujca v Benetkah in Pokora. Foto: AP

Monografija S črnilom in zlatom s podnaslovom Srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk nastaja že šest let, je na predstavitvi programa založbe povedal urednik Tine Logar. Avtorica, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob, ki velja za največjo poznavalko tematike v Sloveniji, je za knjigo sestavila izbor najlepše ohranjenih srednjeveških umetniških ilustracij, ki se skrivajo pod platnicami knjig, datiranih med 850 in 1500.

Med biografskimi deli je Logar opozoril na knjigo Martin Luter, ki jo podpisuje nemški teolog Volker Leppin, Napoleonovo biografijo izpod peresa Alana Forresta ter knjigo Darinke Kladnik (Ne)znani Slovenci, v kateri bodo poleg manj znanih Slovencev, ki so prispevali k rasti slovenskega naroda, predstavljene tudi manj znane anekdote znanih Slovencev. Obenem je Logar opomnil še na knjigo Slovenija, moja dežela, v kateri Božo Repe in Darja Kerec opisujeta življenje v Sloveniji v osemdesetih letih minulega stoletja.

Prozne novosti sta predstavila urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov. Precej pozornosti bodo najverjetneje deležni eseji letošnjega Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja z naslovom Arles, večkrat, ki jim je spremno besedo dodal Janez Pipan. Letos bosta luč sveta ugledala tudi precej obsežen roman Toneta Peršaka Preobrazbe ter drugi roman kresnikovega nagrajenca Davorina Lenka Bela pritlikavka.

Med književnimi novostmi slovenskih avtorjev sta urednika izpostavila še eseje Jasmina B. Freliha Bleda svoboda, drugo pesniško zbirko Denisa Škofiča Seganje, kratke zgodbe Blaža Kutina Tempirana bomba, novo knjigo Branka Gradišnika Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali ter noir detektivko v stripu Izarja Lunačka in Nejca Jurna Smrtonosna savana. Obeta se tudi pesniška zbirka Lidije Dimkovske Črno na belem.

Zbirko Moderni klasiki bodo letos obogatili z deli mehiške avtorice Guadalupe Nettel (Telo, v katerem sem se rodila), gvatemalskega pisatelja Augusta Monterrosa (Zbrana dela in druge zgodbe), francoskih avtorjev Pascala Quignarda (Skrivnostne solidarnosti) in Jean-Baptista Del Amoja (Živalsko kraljestvo), Rusa Andreja Volosa (Vrnitev v Pandžrud) in argentinskega pisatelja Andresa Neumana (Stvari, ki jih ne narediva).

Pri založbi bodo poskrbeli tudi za prevode knjig švicarskega nemško pišočega avtorja Alexa Capusa (Popotovanja v soju zvezd), angleškega pisatelja Iana McEwana (Cementni vrt), ameriške literatke Donne Tartt (Lišček), indijskega avtorja Jeeta Thayila (Narkopolis), sodobnega ruskega pisatelja Zaharja Prilepina (Samostan) in hrvaške avtorice Dubravke Ugrešić (Evropa v Sepiji).

Nekaj knjig bo izšlo tudi s podporo programa EU-ja Ustvarjalna Evropa. Njihov skupni imenovalec je po Blatnikovih besedah tematika, povezana z marginalnimi skupinami, kot so denimo begunci, Romi ali pripadniki manjših narodov znotraj velikih.

Za mlajše bralce pripravljajo prevod knjige Carlosa Pascuala Iskanje Slavije, dela Juraja Šebeste Ko se pes smeje in Andreasa Steinhöfla V središču sveta. Uredniki pa so izpostavili še knjigo Založniški standardi in dve kuharici: Skrivnost zelenjave Periše Dugalića ter Naš kruh in sladice Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.