Večdnevna literarna prireditev je z leti prerasla v enega najpomembnejših kulturnih dogodkov leta. Knjižni sejem ni le prodaja knjig, temveč predvsem druženje bralcev, ki še vedno verjamejo v moč pisane besede.

Danilo Türk je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se v kriznih časih število slovenskih založb ne zmanjšuje, kar je v nizu slabih vsekakor dobra novica. Predsednik je knjižni sejem opisal kot "praznik zagotovitve prihodnosti", saj kaže, da ima knjiga še vedno zelo velik pomen. Letos se v Cankarjevem domu predstavlja rekordno število založnikov, približno 120, ki bodo predstavili 5000 knjižnih novosti.

Osrednji slavljenec večera: Miloš Mikeln
Prireditev je minila v znamenju podelitve nagrad z raznolikih knjižnih področij. Dobitnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik Miloš Mikeln, ki se zaradi bolezni ni udeležil prireditve.

Mikeln, sicer tudi kot literat, je pustil pomembno sled v slovenskem založništvu. Kot direktor Cankarjeve založbe je deloval 12 let, od leta 1970 do 1982, pozneje, do nedavnega, pa je načeloval Knjižni zadrugi, za katero je dal pobudo sredi prejšnjega desetletja. Pod Mikelnovim vodstvom je Cankarjeva založba postala sodobna založba s povezavami v tedaj jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Na pobudo Mikelna je založba začela izdajati zbirko Nobelovci ter pod njegovim vodstvom uspešno dokončala zbirko Sto romanov, z znamenitimi študijami ob posameznih knjigah pa je generacijam pomenila študijsko gradivo o ustvarjalcih in njihovih delih.

Posebej je treba poudariti Mikelnovo skrb za izdajanje slovenskih avtorjev. Vsako leto je - kljub slabim razmeram za knjigo v tistih časih - izšlo vsaj deset del sodobne slovenske literature in tu je prvič izšlo marsikatero delo, ki ni bilo po volji takratne oblasti. Mikeln je tudi ob velikih dvomih knjigotržcev in založnikov spodbudil ustanovitev medzaložniško zbirko Žepna knjiga, v kateri je nekaj let sodelovalo deset slovenskih založb, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Mladi ustvarjalki, ki si ju velja zapomniti: Vesna Lemaić in Tatjana Jamnik
Nagrado za najboljši prvenec si je za knjigo z naslovom Popularne zgodbe prislužila Vesna Lemaić, "mojstrica groteske in intrigantnega suspenza", kot jo je opisala žirija. S svojimi kratkimi zgodbami osveži tudi že nekoliko izpeto spogledovanje s kičem in žanrskimi mešanicami, pri čemer ikone popularne kulture navidez lahkotno, a v resnici še kako utemeljeno izrisujejo kompleksne rebuse bivanjske tesnobe, je še zapisano v utemeljitvi.
Nagrado za najboljšo mlado prevajalko je Tatjana Jamnik dobila za prevod romana Sežigalec trupel češkega pisatelja Ladislava Fuksa. (Nagrado je namesto nje prevzela urednica pri založbi Modrijan Mija Longyka). Roman je Jamnikovi omogočil, da se spoprime s široko pahljačo raznolikih jezikovnih slogov, od knjižnega jezika in povzdignjenega, celo afektiranega meščanskega govora do rahlo arhaizirane, rimane, lajnaste govorice sejmarskih prizorov in nizkopogovornih dialogov obiskovalcev zabavišča. Vse te jezikovne plasti je prevajalka odlično in prepričljivo prestavila v slovenščino, je ugotovila žirija.

Včasih je knjigo treba soditi tudi po platnicah
Na slovesnosti so podelili tudi številne nagrade za oblikovanje in za tiskarsko tehnično izvedbo knjige: naziv Najlepša slovenska knjiga je v kategoriji književnost ter knjige za otroke in mladino prejela Knjiga (Cankarjeva založba) Janija Kovačiča, ki jo je oblikoval studiobotas. Posebna pohvala je šla slikanici Laž in njen ženin (založba Sanje), ki jo je ilustrirala Ana Razpotnik Donati, naslovnico pa oblikovala Sanja Janša.

V kategoriji znanstvene knjige, učbeniki in stvarna literatura je bila nagrajena ekipa oblikovalcev Ilab Crossmedia za knjigo Franceta Verbinca - 366-krat slovensko: z jezikovnimi kotički skozi vse leto (Mohorjeva založba Celovec). Posebno priznanje si je prislužilo oblikovanje Ivane Kadivec za knjigo Moč vesti (Primus) Mire Delavec.

V kategoriji umetniške monografije in fotomonografije ter bibliofilske izdaje je znova slavil studiobotas, ki je oblikoval knjigo Zakladi Slovenije Matjaža Kmecla in Joca Žnidaršiča (Cankarjeva založba).

Nagrado krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo knjige si je prislužil Ma-tisk, ki je poskrbel za knjigo Alpe, kot jih vidijo ptice (Didakta).

Prireditev sta povezovala Živa Rogelj in Janko Petrovec, glasbeni del je minil v znamenju nastopov Lesenih rogistov in Jadranke Juras ob spremljavi akustičnih kitar.

Pri nakupu knjig varčevanje ni na mestu
Osrednjo vlogo na sejmu igra predstavitev knjižnih novosti posameznih založb, toda že deseto leto spadajo med najbolj priljubljene dogodke tudi Debatne kavarne. Te po mnenju idejnega vodje debat Luke Novaka prav tako generirajo bralce, za katere se je treba v času recesije bojevati in jih prepričati, da v primeru nakupa knjig varčevanje ni na mestu.

Na knjižnem sejmu bo, tako kot vsako leto, poskrbljeno tudi za otroke. Poleg bogate ponudbe otroških knjig se bodo najmlajši bralci lahko udeležili tudi kakšne od predstav Kulturnovzgojnega programa Cankarjevega doma ali pa jih bodo pritegnile nekatere vsebine na Forumu za obiskovalce. Na Založniški akademij pa bodo tudi tokrat predavali založniki, znani avtorji in raziskovalci

Od 9. do 20. ure, vstop brezplačen
Organizatorji sejma upajo na 50.000 obiskovalcev. Obisk knjižnega sejma, ki bo odprt vsak dan od 9. do 20. ure, vključno z nedeljo, ostaja brezplačen.