Na petnajstih postajah je več kot 40 različnih avtorjev, prevajalcev in urednikov predstavilo najnovejše knjižne izdaje več slovenskih založb, ki pokrivajo širok nabor tem, so sporočili s Filozofske fakultete (FF).

Na družboslovnih Besednih postajah so "pogledali, kako so se od 14. stoletja dalje na dunajski univerzi oblikovali predstavniki ljubljanskih elit, razprli širok spekter kulturne in naravne dediščine prve svetovne vojne, seznanili smo se z mislijo dveh tajvanskih filozofinj, pogledali v retrotopične oziroma retrogradne globalne procese, spoznali verižno zaporedje razrednih akcij kapitala in dela in dojeli, kako je delovala 'dvojna država' na številnih primerih vsakdanjega življenja v nacionalsocializmu", so zapisali organizatorji.

Pesnitve, posvečene bogovom Olimpa
Na literarnih Besednih postajah so se ustavili ob Homerskih himnah, to je triintridesetih pesnitvah religiozne vsebine, posvečenih različnim bogovom Olimpa, ki so jih nekoč pripisovali Homerju. Poslušali so pesmi Edith I. Södergran, pesnice švedskih korenin iz Finske, eni začetnic lirskega modernizma v Skandinaviji.

Predstavili so tretji roman pisatelja Sarivala Sosiča Sin in sin. Odkrivali so tudi najkrajše slovenske pripovedi v antologijskem izboru, ki pokriva kar 459 let in več kot sto avtorjev in avtoric. Posebna Besedna postaja je bila posvečena govoru v pedagoški praksi, natančneje vprašanju govorjenega jezika kot učne vsebine v izobraževalnem sistemu.

Od tiskane knjige in medijev k spletnim vsebinam
Na letošnjih Besednih postajah so se ukvarjali tudi s procesom množične selitve bralcev od tiskane knjige in medijev k spletnim vsebinam. Razmišljali so o zdajšnji in prihodnji vlogi tiskanih medijev in poglobljenem branju v dobi, ki "z novimi digitalnimi tehnologijami nenehno spodjeda bralno pozornost in osredotočenost". Ne nazadnje pa so spraševali, kako je bralska kultura povezana s širšo družbeno blaginjo, so še sporočili s FF-ja.