Njena zgodovina je bogata; številni študenti so sedeli v njenih klopeh, na zasedbah jasno izrazili svoja stališča, s profesorji premikali vedenje, po drugi strani pa so se vsi pogosto spoprijemali tudi s težavami, med katerimi ostajajo nekatere aktualne še danes.

Profesorji in profesorice fakultete so ob stoletnici delovanja fakultete popisali njeno zgodovino. Znanstvena monografija je eno od sklepnih dejanj jubileja, ki so ga na Filozofski fakulteti praznovali lani s skoraj 100 dogodki. V monografiji so avtorji in avtorice popisali zgodovino fakultete, od njenega nastanka, prek študentskih zasedb do še danes aktualnih težav s prostori in financami.

Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani uradno praznuje začetek svojega delovanja na dan, ko je takrat 29-letni slavist Fran Ramovš, habilitirani profesor na Filozofski fakulteti, v zbornični dvorani takratnega deželnega dvorca 3. decembra 1919 podal prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni univerzi.
Fakulteta je začela delovati v zimskem semestru študijskega leta 1919/1920, in sicer z okoli 250 študenti. Po zapisu avtorjev in avtoric je fakulteta največja in najpomembnejša humanistična raziskovalna in pedagoška institucija v Sloveniji.

Kot preberemo v uvodnem zapisu, ki ga podpisuje dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar, je prednost monografije Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani "v mozaičnosti epistemoloških in metodoloških pristopov, v avtorskih intervencijah, ki ne zapirajo zgodovine, pač pa vabijo k dopolnjevanju, h kritičnemu dialogu, k iskanju novih ali dodatnih argumentov, podatkov, dokumentov". Avtorji in avtorice upajo, da bo delo dobra osnova prihodnjim raziskovalcem zgodovine fakultete.

Dušan Nećak se je v svojem prispevku posvetil ustanovitvi ljubljanske univerze in z njo Filozofske fakultete ob razvoju humanistične stroke v Evropi. Nećak je na predstavitvi monografije poudaril, da je humanistika eden od pomembnih temeljev vsake univerze, v primerjavi s podobno starimi univerzami pa je dejal, da ljubljanska sodi med ugledne in zelo kakovostne. Veliko delo pri pripravi monografije so na fakulteti opravili s tem, da so se zakopali v arhive, ki so bili do zdaj precej neurejeni, in jih napravili nekoliko dostopnejše.

Tone Smolej se je v svojem prispevku posvetil raziskovanju delovanja fakultete v prvih, nekaj več kot 50 letih oziroma od ustanovitve leta 1919 do njene zasedbe leta 1971. Svoj prispevek je naslovil Od fakultete profesorjev do fakultete študentov. "Študentje in študentke so na začetku zrli v znamenite avtoritete in so bili zadovoljni s tem, da je končno začela delovati slovenska univerza, nato pa so sčasoma začeli ustanavljati študentska gibanja, ki so bila povezana z nekaterimi aktualnimi dogodki," je spomnil Smolej.

Tri zasede fakultete
Zadnjim 50 letom delovanja fakultete sta se posvetila Kornelija Ajlec in Peter Mikša. V sestavku sta med drugim omenila tri zasede fakultete – že omenjeno leta 1971, tako imenovani bojkot leta 1989, ki ni toliko znan, so pa tedaj študentje podprli profesorje v prizadevanjih za višje plače, in pa najaktualnejšo zasedo leta 2011, s katero so se študenti, podobno kot leta 1971, priključili trendom od zunaj. Govorci so na današnji predstavitvi omenili, da je v delu mogoče izvedeti več tudi o prostorski stiski, ki fakulteto teži še danes in sovpada s še eno dolgoletno perečo problematiko – finančnimi težavami.

Delo zaokrožuje prispevek Barbare Šatej, ki je predstavila posamezne dele fakultete, prav tako pomembne za njeno delovanje, kot so Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Center za pedagoško izobraževanje in Osrednja humanistična knjižnica. Delo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete.