Vodja izpitnega centra na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Ina Ferbežar je povedala, da besedni zaklad drugače razumemo pri maternem kot pri tujem jeziku. Tako se denimo tujci učijo t. i. preživetvene izraze, medtem ko se te v domačem jeziku učimo tako zgodaj, da se jih ne zavedamo.

Profesorica slovenščine Marjetka Krapež je opozorila na mit, da mladi uporabljajo vse manj besed, ker jih ne razumejo več. Po njenem mnenju gre za povsem plitko in neutemeljeno prepričanje. S tem se je strinjal pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic, ki opaža, da se z novimi mediji razvijajo tudi novi načini izražanja, saj se po njegovem mnenju jezik prilagaja potrebi govorca.

Skubic ne verjame, da bi novi mediji krnili posameznikov besedni zaklad, spreminjajo pa njegov način izražanja in, tako Ina Ferbežar, včasih človeka prisilijo, da strne svoje misli in na kratko zapiše, kar je želel povedati. "Tudi haiku je kratek, a veliko pove," je na tem mestu pripomnila Krapeževa.

Profesorica v svojem poklicu ugotavlja, da do besednega zaklada pridemo z branjem. "Brati pomeni spraševati se in vzpostaviti intimen odnos do prebranega," je pojasnila.

Na pogovoru, ki ga je povezovala Agata Tomažič, so spregovorili tudi o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, ki je pred kratkim izšel pri Založbi ZRC. Ta je po besedah soavtorice slovarja Jerice Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC-ja SAZU-ja tako znanstveno delo kot praktični priročnik za vse, ki uporabljajo slovenski jezik oziroma se zanj zanimajo.

Danes mora vsak slovar tudi na splet
Drugi govorci so dejali, da pogrešajo elektronsko različico slovarja. Jerica Snoj je poudarila, da so slovar najprej izdali v knjižni obliki, saj so želeli s tem poudariti njegovo simbolno vrednost. Pripravljajo tudi že elektronsko različico, ki bo luč sveta ugledala v roku dveh let. Elektronska različica, ki bo del portala Fran, bo vsebovala tudi dodatne iskalne možnosti, ki jih tiskana ne more, je še pojasnila Jerica Snoj.