Mladinska knjiga nas bo v najbolj vroča meseca leta pospremila s Knjigo o Baltimorskih Joela Dickerja, E-romanco Rainbow Rowell, Hrumenjem časa Juliana Barnesa, Sedmo funkcijo jezika Laurenta Bineta, romanco Za oženit Curtis Sittenfeld in mladinskim romanom Shermana Alexieja o indijanskem najstniku.

Knjiga o Baltimorskih izpod peresa švicarskega pisatelja Joela Dickerja je zajetna družinska saga z znanim protagonistom: slovenski bralci ga poznamo iz lani prevedene Resnice o Aferi Harry Quebert. Dicker, ki je, kot je pripomnil prevajalec Iztok Ilc, trenutno zaposlen predvsem s promocijo in literarnimi gostovanji, je tako izdal že drugo knjigo načrtovane trilogije. Tokrat z njim potujemo na Florido in v Hamptone, med petične naseljence ameriške vzhodne obale, kjer se naš stari znanec, pisatelj Marcus Goldman ukvarja z idejo za knjigo o svoji družini. V Marcusovih spominih na lastno družino se pred nami odstre pripoved o skrivnostih in lažeh - ter nepojasnjeno tragedijo, ki bralca takoj posrka med strani.

V zbirko Kapučino, namenjeno "lahkotnejšim" delom priznanih avtorjev, poleg Dickerjevega romana sodi tudi "branje za tridesetletnice", če si sposodimo oznako urednice zbirke Nataše Müller. E-romanca ameriške pisateljice Rainbow Rowell v prevodu Jolande Blokar je duhovito spletena štrena o prijateljicah, ki sta tudi sodelavki v uredništvu neke revije. V službeni e-pošti na dolgo in široko razpravljata o fantih, tračih, oblekah in podobnih temah, ki naj bi načeloma sodile v zasebno sfero. Niti zavedata se ne, da je podjetje zaposlilo računalnikarja, ki naj bi za zaposlenimi vohunil, ali pošto res uporabljajo samo v službene namene. A dopisovanje Lincolna tako kratkočasi, da deklet ne zatoži - še več, v eno od njiju se celo zaljubi ... Kot priporočilo za branje naj služi še podatek, da je Rowellova znana kot avtorica silno uspešnega mladinskega romana Eleanor in Park.

Duhovito branje prinaša tudi roman Curtis Sittenfeld Za oženit, ki je nastal v sklopu projekta Austen, "sodobne" predelave šestih avtoričinih romanov. Pisateljica in kolumnistka Curtis Sittenfeld si je tako zamislila novodobno različico klasičnega romana Prevzetnost in pristranost. Gospa Bennet želi tudi tokrat svojih pet hčera čim prej in čim bolje poročiti, vsaj najstarejši, ki sta že krepko presegli 30 let: introvertirana učiteljica joge Jane hrepeni po otroku, novinarka Liz pa ljubimka s poročenim moškim. Štrene bo ženitni posrednici seveda zamešal gospod Darcy, ki je tokrat ošaben nevrokirurg, dogajanje pa je prestavljeno v pisateljičin domači Cincinnati.

Juliana Barnesa verjetno ni treba posebej predstavljati. Podobno kot v svojem kultnem delu Flaubertova papiga si je Britanec tudi v Hrumenju časa v romaneskne namene izposodil resnično osebnost - slovitega ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. V skladu s tipično tridelno strukturo svojih del Barnes izbere tri letnice, ki ilustrirajo prelomne trenutke v karieri velikega Rusa. Prva je leto 1936, ko je (domnevno Stalinova) negativna recenzija Šostakoviča enkrat za vselej odvrnila od pisanja opernih del, naslednja leto 1948, ko ga je osebno srečanje z diktatorjem privedlo na mirovno konferenco v New York (in tam do osebnega ponižanja), tretja pa nastopi že v času "odjuge", leta 1960, ko se je Šostakovič bolj ali manj prisiljen včlaniti v Komunistično partijo. Barnes v zgoščenem romanu, ki ga je v slovenščino prevedel Vasja Bratina, obravnava odnos med umetnikom in družbenim sistemom, med umetnostjo in ideologijo. Kdor bi želel klasično (avto)biografijo skladatelja, naj raje poseže po Spominih Dmitrija Šostakoviča, svetuje urednik Andrej Ilc (leta 2002 jih je izdala Nova revija), sam pa priporoča vzporedno branje obeh knjig.

Literarni teoretiki in filozofi postanejo akterji detektivke
Za "krinko" klasične, linearne detektivke Sedma funkcija jezika se skriva nenavaden roman Laurenta Bineta o iskanju "mitološke" sedme funkcije jezika iz taksonomije Romana Jakobsona, ki bi nadgradila znanih šest funkcij - in govorcu pomagala, da bi s svojimi besedami vplival na kakršnega koli naslovnika. Roman se začne s smrtjo znamenitega francoskega filozofa Rolanda Barthesa, ki je leta 1980 v resnici preminil za posledicami prometne nesreče. Binet tragedijo prekvalificira v umor, v zgodbo pa je vpletel cel repertoar vplivnih mislecev 80. let prejšnjega stoletja, od Umberta Eca in Julie Kristeve do Michela Foucaulta in Jacquesa Derridaja. Roman je v slovenščino prevedla Suzana Koncut, Binet pa je tudi pri nas marsikoga navdušil že s svojim prvencem, romanom HHhH.

Ameriški pisatelj indijanskih korenin Sherman Alexie je snov za mladinski roman Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom črpal iz svojih izkušenj. Knjiga je bila uvrščena med deset najboljših knjig Ameriške zveze knjižničarjev - in se (zaradi svojega sočnega jezika in "odraslih" tem) obenem redno znajde na seznamih knjig, katerim starši v knjižnicah najpogosteje oporekajo. Naš protagonist je najstnik Junior, ki je doma v indijanskem rezervatu Spokane. Avtor v romanu spregovori o mladostnikovi osamljenosti, pa tudi o perečih temah, kot so alkoholizem, revščina, nasilje in tragične smrti. Romanu ponuja duhovito in globoko zgodbo je povedal urednik Ilc. Roman je v slovenščino prenesel Andrej E. Skubic, ki se je tokrat prvič "spopadel" s prevajanjem mladinske književnosti.