Kongres se je začel z odprtjem razstave Trubarjevega sklada, ki jo je pripravil pisatelj in publicist Andrej Blatnik. Predstavili pa so tudi dve novi deli - Kratko kulturno zgodovino Slovencev Matjaža Kmecla in antologijo slovenske literature Fragments From Slovene Literature, ki je nastala v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev (DSP).

Članica slovenskega PEN-a Manca Košir je ob začetku kongresa poudarila, da je namen obeh publikacij, ki ju je PEN izdal prav za to priložnost, tujini približati slovensko kulturno in literarno ustvarjanje.

Slovenski prispevek k evropski kulturi
Prvo delo je izšlo v slovenščini, angleščini in francoščini, avtor pa na zgoščen način predstavlja zgodovino slovenske kulture od naselitve Slovanov na današnjem ozemlju do današnjih dni. Avtor knjige je povedal, da skuša z delom odgovoriti na temeljno vprašanje, kako lahko Slovenija prispeva k evropski kulturi. Zbornik antologije slovenske literature je uredila Vanesa Matajc, vsebuje pa odlomke najboljpomembnejših slovenskih literarnih del. Tako se je mogoče seznaniti tako s starimi narodnimi pripovedkami kot deli sodobnih avtorjev.

Resolucije in okrogle mize
Na kongresu, ki bo potekal do 21. junija, bodo izvolili nove člane organov mednarodnega PEN-a, kot je že v navadi, pa se bodo pesniki, pisatelji in esejisti posvetili tudi sprejetju resolucij. Organizatorji bodo priredili tudi tri okrogle mize, ki bodo potekale pod naslovi Babilonski stolp - prekletstvo ali blagoslov, Literatura kot zaščitnica kulturne krajine in Jezik miru - literatura kot lingua franca.

Izhodišča razprave
Na letošnjem srečanju bodo v okviru podtem razpravljali o več vprašanjih: Ali je potrebno in smiselno raznolikost jezikov oziroma različne jezike obravnavati kot kulturno dediščino človeštva, ki jo je treba zaščititi? Kako zaščititi te vrste kulturno dediščino? Kaj pomeni raznolikost jezikov glede na književnost, etnične in socialne skupine? Poezija kot otroštvo jezika? Katera kulturna krajina izginja in jo je nujno ohraniti vsaj v literaturi? Katera so estetska doživetja v našem okolju, ki lahko prebudijo etično zavest o ohranjanju kulturne krajine?

Kongres je tudi v znamenju 40. obletnice svetovnega kongresa PEN, ki so ga leta 1965 priredili na Bledu. To je bil prvi kongres, ki so ga po drugi svetovni vojni organizirali v eni izmed vzhodnoevropskih držav.

Tudi kip Miri Mihelič
V okviru dogajanj ob kongresu bodo med drugim v parku pred DSP-jem v Ljubljani odkrili spomenik pisateljici Miri Mihelič, ki je bila tudi predsednica slovenskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a.

Slovenski center PEN bo na kongresu predvidoma predlagal resolucijo, naslovljeno na slovenske sodne oblasti. Resolucija naj bi se dotikala dogodkov, povezanih s pisateljema Tomažem Pikalom in Bredo Smolnikar.

Tudi srečanje mirovnega komiteja
V okvir kongresa bodo vključili tudi program mednarodnega blejskega srečanja, ki ga sicer Mirovni komite mednarodnega PEN-a vsako leto prireja v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Tako se bo na tematiko, ki se ji posveča ta komite, navezovala ena okrogla miza, njegovi člani pa bodo obravnavali tudi resolucijo o Čečeniji, ki jo je predlagal ruski center PEN.

Okvirni program srečanja si lahko ogledate tukaj.