Slovenski center PEN tudi letos organizira mednarodno srečanje pisateljev, ki bo potekalo do 1. aprila, udeležuje pa se ga 90 slovenskih in tujih pisateljev iz 30 nacionalnih centrov PEN. Večer pred četrtkovim uradnim začetkom so se udeleženci zbrali na večeru slovenske zamejske poezije, uvodne besede pa so pripadle predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ki je poudaril, da je osrednji namen konference srečevanje in druženje pisateljev, da ne pozabijo, kdo so. Pisatelji, pesniki in publicisti so prisluhnili slovenski poeziji iz zamejstva, in sicer verzom petih pesnikov iz Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine.

Udeleženci srečanja bodo svoje misli delili na okroglih mizah, ki bodo potekale na teme Ogroženi jeziki - izumirajoče kulture, Branje kot družbeni dogodek in Posttotalitarni odpor. Zadnjo si je zamislil Mirovni komite Mednarodnega PEN.

Popotovanje od Bleda do Idrije
Srečanje pa ne ponuja le okroglih miz, ampak so organizatorji pripravili tudi pester literarni program, različne sprejeme in ekskurzijo. Na prvi večer je udeležence sprejel blejski župan Janez Fajfar, literati in publicisti pa se bodo tudi tokrat ustavili še v prestolnici, kamor jih bo pot popeljala 30. marca, na Ljubljanskem gradu pa jih bo gostil župan Zoran Jankovič. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi predstavitev bosanskega pisatelja Dževada Karahasana, dan pozneje pa se bodo podali na ekskurzijo v Idrijo.

Knjižni jezik kot intelektualni instrument
Uvodne besede ob okrogli mizi Ogroženi jeziki - izumirajoče kulture je pripravil Peter Kovačič Peršin, ki ugotavlja, da je izrazito knjižni jezik intelektualni instrument, s katerim posamezniki oblikujejo svoje mišljenje in ustvarjajo znanje, ki ga lahko posredujejo naprej.

Meni pa še, da ogroženi jeziki in izumirajoče kulture, ki postajajo značilnost sodobnega sveta, niso posledica kulturnega imperializma večjih jezikovnih skupnosti in močnejših držav, ampak postajajo vse bolj notranje ogroženi od samih nosilcev teh jezikov, ki v svetovnem komunikacijskem konglomeratu ne najdejo več ne dovolj motivacije, ne moči za ohranjanje svoje lastne jezikovne in kulturne identitete.

Branje s spremenjeno funkcijo
V temi Branje kot družbeni dogodek je Miha Pintarič zapisal, da živimo v hibridnem svetu podob, poslušanja in tihega branja. Dodal je še, da se branje ne ukinja, ampak se spreminja njegova narava oziroma funkcija. "Beremo v funkciji podobe, se pravi predvsem podnapise. Beremo na spletu, kjer besedilo deluje skoraj kot podoba, zaradi protejskosti medija in možnosti interakcije pa izgublja dokončnost v tistem delu sporočilnosti, ki je bistven za etično formacijo bralca", je še zapisal Pintarič.

O Posttotalitarnem odporu
Edvard Kovač se je spraševal o Posttotalitarnem odporu, o katerem je med drugim zapisal, da je elemente starih totalitarizmov, ki so se prelevili v nastavke novih ideologij, težje razkriti, ker nastopajo v imenu protiideoloških načel. "Toda padec totalitarizma še ne pomeni nujno kritičnega mišljenja in razmišljanja. Poraz ideologij razsvetljeno misel le omogoča", še razmišlja Kovač in dodaja, da je v posttotalitarnih deželah pravzaprav še večja nostalgija po hitrih in enostavnih odločitvah.

Med moderatorji literarnih srečanj letošnjega srečanja je mogoče med drugim najti Andreja Blatnika, Jano Unuk in Marka Kravosa. Tradicionalna Blejska srečanja, ki jih vsako leto pripravlja društvo PEN, veljajo za eno najpomembnejših literarnih srečanj v svetu. Namen centra, katerega korenine so v letu 1926, je pospeševati prijateljsko sodelovanje med pisatelji vseh dežel sveta za korist razvoja literature, braniti svobodo misli in delovati za mirno sožitje med narodi.