Kot dokaz je predsednik slovenskega PEN-a navedel, da je bila Slovenija ena redkih držav, ki ji je pripadla čast organizirati dva svetovna kongresa, poleg tega pa slovenski center vsako leto organizira mednarodno konferenco in se udeležuje kongresov po svetu. Slovenci pa so letos dobili tudi svojega predstavnika v vodstvu PEN-a; med tremi podpredsedniki organizacije lahko zdaj najdemo tudi Borisa A. Novaka.

Že od prej pa je v slovenskih rokah tudi vodenje odbora Pisatelji za mir, ki ima svoj sedež prav v slovenskem PEN-u, saj je pobudo zanj dala slovenska pisateljica in prevajalka Mira Mihelič. Ta je bila leta 1966 predsednica slovenskega PEN-a in podpredsednica svetovnega, takrat pa je tudi dala pobudo za ustanovitev komiteja, ki je dokončno zaživel na kongresu v Luganu leta 1984.

Pisatelji proti nasilju v Rusiji
Do nedavnega je Pisatelje za mir v prizadevanjih za pomoč književnikom, ki se morajo spopadati s pomanjkanjem svobode izražanja in nasilja, vodil Veno Taufer, po njegovi razrešitvi pa je predsednikovo delo prevzel Edvard Kovač. V njegovem imenu je nekdanji predsednik Taufer lahko v Berlinu poročal o prizadevanjih za reševanje čečenske problematike, povezane tudi z ohranitvijo čečenske kulture. Na pobudo Pisateljev za mir so v nemški prestolnici zbrani tudi podpisovali pobudo, povezano z naraščanjem nasilja v Rusiji.

Slovenija še ne ponuja azila
Čeprav si Slovenija prizadeva za pomoč pisateljem, ki se znajdejo v težavah, pa preganjanim književnikom še ne ponuja azila. Tega se bo Slovenija lotila, ko bodo na sodelovanje pri projektu pripravljane tudi lokalne oblasti, do takrat pa si bodo Pisatelji za mir prizadevali za ustanovitev mreže mest, ki bodo preganjanim pisateljem ponujale možnost, da se v njih ustalijo in si ponovno zgradijo življenje. To za zdaj najbolj učinkovito počneta Nemčija in Norveška, meni Peršak.

PEN gre v regionalno povezovanje
Kot je povedal predsednik slovenske izpostave PEN-a, pa je mednarodni PEN v zadnjih 15 letih postal izredno obsežna organizacija, ki jo sestavlja 144 članic, od letos tudi Jamajka, Kolumbija in pisatelji, ki pišejo v afrikanščini. Prav zaradi obsega organizacije se mora ta za učinkovito delo tudi prilagoditi, in sicer predvsem z regionalnim povezovanjem. Carigrad, Afrika in predvidoma Južna Amerika bodo v naslednjih treh letih gostile regionalne konference, na katerih bi se združili vsi, ki se zavzemajo za svobodo in mir.