Člani PEN-a si prizadevajo tako za boljši položaj literature kot tudi za boljše družbene razmere po svetu. Foto: Slovenski center PEN
Člani PEN-a si prizadevajo tako za boljši položaj literature kot tudi za boljše družbene razmere po svetu. Foto: Slovenski center PEN
Tone Peršak, predsednik slovenskega PEN-a.
Tone Peršak bo nadaljeval delo, ki ga že dobro pozna. Foto: RTV SLO
Arthur Miller in Marilyn Monroe
Kot predsednik medfnarodnega PEN-a je Arthur Miller obiskal tudi Slovenijo. Foto: EPA

Občni zbor oziroma najvišji organ slovenske "izpostave" mednarodnega PEN-a je na srečanju v prostorih Društva pisateljev v Ljubljani pisatelju Tonetu Peršaku zaupal še en dveletni mandat predsednika slovenskega PEN-a.

Volja vseh članov društva
Izid volitev predsednika slovenskega PEN-a je zares izraz volje članov društva, saj občni zbor sestavljajo prav vsi člani društva. Članstvo v slovenskem centru PEN si lahko pridobijo vsi slovenski književniki, literarni kritiki, esejisti, pripovedniki, prevajalci in uredniki, ne glede na kraj njihovega bivališča in ne glede na njihovo državljanstvo. Upravičenost do članstva v slovenski "podružnici" mednarodnega PEN-a kandidati za članstvo dokažejo s svojim delom, nadalje pa morajo priznavati tudi določila mednarodne listine PEN-a ter sprejemati pravila in obveznosti PEN-a.

Na občnem zboru so izvolili tudi člane upravnega odbora, ki bo na svoji prvi seji izvolil podpredsednika slovenskega centra PEN. Člani upravnega odbora so postali Andrej Blatnik, Goran Gluvič, Peter Kovačič Peršin, Marjan Strojan, Marko Kravos, Veno Taufer, Miha Pintarič in Ivo Stropnik.

Poslanstvo PEN-a
Cilji in poslanstvo PEN-a niso le skrb za literaturo ter za položaj in pravice posameznikov, ki so svojo poklicno pot zapisali književnosti. V skladu z načeli mednarodne listine PEN se člani slovenskega PEN-a zavzemajo za svobodo izražanja in ugodne pogoje objavljanja literarnih in drugih pisnih del, člani skušajo širši javnosti posredovati kulturne vrednote in širiti humanistične ideje, društvo pa si prizadeva tudi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic.

Projekt več kot 100 držav
Slovenski center je eden od 135 centrov mednarodnega PEN-a v več kot 100 državah sveta. Vsak od centrov deluje samostojno, vez med vsemi "veleposlaništvi" mednarodnega PEN-a pa je glavni sedež v Londonu. PEN je idejni otrok najvidnejših britanskih književnikov z začetka 20. stoletja, ki so leta 1921 v Londonu ustanovili prvi PEN klub. Ideja o klubu književnikov se je hitro razširila v svet, položaj predsednika mednarodnega PEN-a pa se je kmalu uveljavil kot ena največjih časti, ki je je lahko deležen književnik.

Na čelu mednarodnega PEN-a so do danes med drugim stali Heinrich Böll, Alberto Moravia, Arthur Miller in Mario Vargas Llosa. Predsednik delegate posameznih centrov vsako leto nagovori na letnem kongresu, na katerem se delgati zberejo, da bi izpostavili aktualno problematiko literarnega ustvarjanja, širšega kulturnega življenja, spregovorijo pa tudi o najbolj žgočih družbenopolitičnih vprašanjih.