Nekropolo danes najuglednejša mednarodna literarna kritika v Evropi in ZDA uvršča med klasike dvajsetega stoletja. Njegova dela so prevedena v angleščino, 
francoščino, nemščino, katalonščino, finščino, hrvaščino, italijanščino in celo v esperanto. Foto: Arhiv RTV SLO
Nekropolo danes najuglednejša mednarodna literarna kritika v Evropi in ZDA uvršča med klasike dvajsetega stoletja. Njegova dela so prevedena v angleščino, francoščino, nemščino, katalonščino, finščino, hrvaščino, italijanščino in celo v esperanto. Foto: Arhiv RTV SLO
Literarna dela Borisa Pahorja so vnovično ovrednotenje doživela šele po osamosvojitvi Slovenije, ko je prejel Prešernovo nagrado in častni znak svobode Republike Slovenije. Pisatelj pa še danes ohranja kritično držo npr. ob polemikah o italijanskem dnevu spomina na povojne poboje in odhodu Italijanov iz Istre, pri čemer Italiji očita pozabljanje na fašizem, obenem pa je kritičen tudi do slovenskega zadržanja. Foto: MMC RTV SLO
Orhan Pamuk
Nobelovec ni enak Nobelovcu: Slovenci raje posežemo po romanih Orhana Pamuka kot po delih Francoza Le Clezia. Foto: Reuters

Čeprav uradnega seznama nominirancev Švedska akademija ne razkrije še 50 let po podelitvi, je bil Pahor za nagrado predlagan že večkrat. (Kandidate za nominacije lahko predlagajo člani Švedske akademije, univerzitetni profesorji literature in jezikoslovja, dozdajšnji Nobelovi nagrajenci za literaturo in predsedniki organizacij pisateljev, ki so v svojih državah reprezentativne na področju literarnega ustvarjanja).

Boris Pahor, ki je lani praznoval visok jubilej - dopolnil je častitljivih 95 let - velja za enega izmed Evropi najbolj znanih slovenskih pisateljev; v svojih delih obravnava grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se dotika tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je tudi po družbeni in politični zavzetosti.

Več kot trideset knjig
Pahorjev opus, ki ga sestavlja čez trideset knjig, lahko delimo na tri ključne tematske sklope, ki pa se med seboj tudi prelivajo. Prvi je sklop, prek katerega je postal Pahor pričevalec in glasnik fašističnega preganjanja in narodnega genocida, ki ga je doživljala Primorska od leta 1920 do kapitulacije Italije leta 1943. Sestavljajo ga predvsem zbirke kratke proze Grmada v pristanu ter romana Mesto v zalivu in Parnik trobi nji, ki povzemajo predvojne izkušnje.

Drugi tematski sklop se osredotoča na avtorjevo taboriščno izkušnjo: izhodišče zanj predstavlja prva knjiga, zbirka novel Moj tržaški naslov. Ključna pa sta roman Spopad s pomladjo in predvsem njegova znamenita Nekropola. Prav z Nekropolo je Pahor zaslovel po svetu, ker je v njej izpostavil tragedijo mnogih upornikov nacizmu, ki so izostali iz splošno znanega judovskega holokavsta.

Tretji tematski sklop je predvsem dnevniške in esejistične narave. Prav tako izhajajo iz Pahorjeve potrebe po izpostavljanju zgodovinske resnice in slovenske samoniklosti tudi njegovi politični, včasih polemični članki in eseji.

Nekropola je bila lani prodajna uspešnica
Pahorjevo najbolj znano delo, Nekropola, je prvič izšlo leta 1967 (pri založbi Obzorja), nato pa leta 1997 pri Mladinski knjigi. Sledili so trije ponatisi (vsi z letnico 2008); Nekropola pa je bila v zadnjem letu tako prodana v 4000 izvodih.

Nobelovcem sunkovito poskoči branost
Seveda Nobelova nagrada pomeni porast prodaje in nove izdaje knjig nagrajenca, vseeno pa je branost še vedno zelo odvisna od prejšnje "razvpitosti" pisatelja: romani Orhana Pamuka so bili po besedah Mojce Hribar iz Mladinske Knjige brani, še preden ga je švedska Akademija nagradila, potem pa le še bolj. Že po kontroverzni Avstrijki Elfride Jelinek bralci posegajo manj, naklada zbirke zgodb Pomlad in drugi letni časi lanskega Nobelovca, Jeana-Maria Gustava Le Clezia, pa je le 500 izvodov, kar po besedah Hribarjeve trenutno povsem zadostuje. Med domačimi avtorji imamo Slovenci sicer najraje Toneta Pavčka, Ferija Lainščka, Svetlano Makarovič in Deso Muck.

A. J.