Priznani in večkrat nagrajeni tržaški pisatelj je med drugim spomnil, kako so revijo začeli tako rekoč "iz nič", kako ga je Edvard Kocbek spodbujal k literarnemu ustvarjanju, podoživel pa je tudi več zgodb iz časa med vojno in po njej.

Pomlad se je na Primorskem začela bistveno prej kot v Ljubljani
Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, ki je skupaj s Cankarjevo založbo pripravila petkovo srečanje, je dejal, da je zbornik letošnjega simpozija o reviji Zaliv "zgodovinski dokument o pomladi, ki se je na Primorskem začela bistveno prej kot v Ljubljani". Pri tem je poudaril vlogo revije pri dogajanju, ki je vodilo vse do osamosvojitve. "To je zasluga Zaliva, to je zasluga sodelavcev Zaliva ter Borisa Pahorja in njegove žene," je dodal.

Po besedah Zdravka Duše, urednika zbornika, ki so ga naslovili Moč povezav, je dolgo veljalo, da se je neke vrste pluralizem v povojni slovenski družbi skušalo uveljaviti s Perspektivami in Revijo 57 ter vse tja do "odločilnega reza" z Novo revijo, da pa Zaliva v tej zgodbi ni bilo. Na simpoziju pa se je pokazalo, kako je ta pluralni prostor nastajal tudi s pomočjo Zaliva.

Slavljenec, ki vselej spregovori brez dlake na jeziku, je bil tokrat med drugim kritičen do drže internacionalizma, ki je še danes prisotna. "Še danes velja tukaj pri vas, v Kopru, italijansko-slovensko prijateljstvo, tako da Slovenec, ki piše danes slovensko, rekel bi prepričljivo in s spoštovanjem do svojega naroda ... ne pride do nagrade, ker je preveč Slovenec," je opisal in omenil primer publicista Milana Gregoriča v zvezi z (ne)podelitvijo Kocjančičeve nagrade. Boris Pahor je v predgovoru k zborniku Moč povezav zapisal, da so se ustanovitelji Zaliva "v glavnem strinjali glede zgodovinske nujnosti osvobodilnega boja, a obenem smo reviji dopuščali svobodno kritičnost do jugoslovanskega političnega sistema, se zavzemali za slovenske pravice v italijanski republiki, za slovensko samobitnost v republiki Sloveniji, bili povezani z organizacijami, ki so delovale v prid zaščiti ogroženih jezikov in kultur".

Kritičen do levičarjev v zamejstvu
Literat je prav tako kritiziral današnji odnos "naših" levičarjev v zamejstvu. Kot je poudaril, so kulturniki s povezovanjem na kulturnem področju dosegli, da je Trst spremenil odnos do Slovencev, vendar gre tu za širše vprašanje: "Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu je še danes na tej liniji. Niti enkrat ne boste slišali koga ... da bo rekel: 'Rešujmo slovenski narod.' ... Edino do tega so prišli: 'Rešujmo slovenski jezik.' Slovenskega jezika pa ne bo nobeden reševal brez narodne zavesti."

Pahor je naproti aktualnemu internacionalizmu postavil koncept enotnosti v pluralnosti, kakršen naj bi veljal v Evropski uniji, tiste, ki ga imajo za nacionalista, pa je označil za kratkovidne.