Kot je pred kratkim za švedski javni radio dejal direktor Nobelovega sklada, ki upravlja denarna sredstva za Nobelove nagrade, Lars Heikensten, 2019 ne bo nujno leto, ko bodo znova podelili Nobelovo nagrado za literaturo, pač pa se bo to zgodilo šele takrat, ko si bo Švedska akademija znova pridobila zadostno zaupanje v javnosti.

Kot smo poročali, so podelitev letošnje Nobelove nagrade za literaturo odpovedali zaradi spolnega in finančnega škandala, ki je do temeljev pretresel Švedsko akademijo. Kriza v ustanovi z 230 let dolgo tradicijo se je začela, ko je časopis Dagens Nyheter v okviru svetovne kampanje #MeToo objavil izjave 18 žensk, ki so trdile, da jih je med letoma 1996 in 2017 spolno nadlegoval Jean-Claude Arnault, ugleden francoski fotograf in mož ene izmed takratnih članic akademije, pisateljice Katarine Frostenson. Med ženskami, ki so enega najvplivnejših moških na stockholmskem kulturnem prizorišču obtožile spolnega nadlegovanja, so bile tudi žene in hčere nekaterih članov akademije. Incidenti so se zgodili med letoma 1996 in 2017, dve od žrtev, Gabriella Hakansson in Elise Karlsson, pa sta o svojih izkušnjah spregovorili tudi javno.

Številni odstopi, vključno s prvo žensko na čelu Akademije
Izbruhu škandala je sledil odstop več članov Švedske akademije, vključno z vodjo Saro Danius, prve ženske na čelu te institucije od njene ustanovitve leta 1786. Krčenje članstva je povzročilo precej zmede, saj odstop članov po pravilniku formalno ni mogoč. Člane akademije namreč izbirajo s tajnim glasovanjem, dokončno jih potrdi šele kralj, članstvo pa traja do smrti. Posledično lahko torej sicer prenehajo sodelovati v dejavnosti akademije, ne morejo pa odstopiti. Ob morebitnem umiku mora torej mesto člana ostati nezasedeno, dokler ne umre. Zaradi zadrege, v kateri se je znašla akademija, je švedski kralj Karel XVI. Gustav že napovedal, da razmišlja o spremembi pravilnika, ki bi omogočala dokončni odstop.

Prekinitev vseh vezi z Arnaultom
Sara Danius, ki je kmalu po izbruhu škandala razglasila, da je organizacija pretrgala vse vezi z Arnaultom, je odstopila 12. aprila, odločitev pa je sprožila številne proteste, ker se je bila ženska na čelu Švedske akademije prisiljena umakniti zaradi grehov moških. Na isti dan je po triurnem zasedanju odstopila tudi Katarine Frostenson.

Tajnik akademije Anders Olsson, ki je po odstopu Sare Danius postal v. d. stalnega tajnika Švedske akademije, je na začetku meseca v izjavi za javnost zapisal, da se zdi akademiji nujno, da se pred razglasitvijo novega nagrajenca posvetijo vračanju zaupanja ljudi v institucijo. Za potezo so se odločili "iz spoštovanja do preteklih in prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za književnost, Nobelove fundacije in javnosti".

Tarča kritik pa Akademija ni zgolj zaradi spolnih obtožb proti Arnaultu, ki naj bi leta 2004 na prireditvi v kraljevi palači nadlegoval tudi princeso Victorio, ampak je prišlo v javnost tudi, da je ustanova kršila lastno pravilo o križanju zasebnih interesov. Finančno je namreč podprla kulturni center Kulturplats Forum, ki ga vodita prav Arnault in Frostensonova.

Doslej sedemkrat preskočili izbor nagrajenca
Nazadnje so izbiro nagrajenca preskočili v letih druge svetovne vojne, natančneje 1941–43, vsega skupaj pa šele sedemkrat. Šestkrat se je tudi zgodilo, da so podelitev zamaknili za eno leto, ker po presoji članov nihče izmed nominirancev ni ustrezal pogojem za visoko nagrado. Potem ko je Akademija napovedala letošnjo izpustitev izbora nagrajenca, se je omenjalo, da bomo v letu 2019 dobili dva nova nobelovca, vendar pa je Heikensten pri določanju datumov previdnejši. Kot je dejal, leto 2019 nikakor ne predstavlja nekega roka, ko bo nagrada za literaturo znova podeljena.