Brina Svot v svojem najnovejšem delu Slovenski obraz opisuje usode več generacij slovenskih izseljencev v Buenos Airesu. Foto: BoBo
Brina Svot v svojem najnovejšem delu Slovenski obraz opisuje usode več generacij slovenskih izseljencev v Buenos Airesu. Foto: BoBo
Brina Svit
Brina Svit dobra tri desetletja živi in piše v Parizu. Umetniško ustvarjanje je začela s pisanjem scenarijev, radijskih iger in proze, leta 1998 pa nase opozorila z romanom Con brio, ki je bil nominiran za kresnika. Foto: BoBo

Francoska založba je te dni pravzaprav izdala dve deli Brine Svit, poleg novega Slovenskega obraza še žepnico romana Une nuit a Reykjavik (Noč v Reykjaviku) iz leta 2011.

Slovenski obraz opisuje usode več generacij slovenskih izseljencev v Buenos Airesu, ki je v zadnjih desetih letih zelo prisoten v avtoričinem življenju, delo pa spremlja več kot 20 črno-belih portretov.
O dediščini, ki se prenaša z jezikom
O novem romanu je pisateljica zapisala, da se ji je vprašanje o "dediščini, ki se prenaša z jezikom in se ji reče identiteta", porodilo ob nedavni smrti matere. "A s tem ne mislim na mirno in samo po sebi razumljivo identiteto tistih, ki živijo doma, ampak na identiteto izseljencev, ki se je zavedajo bolj kot drugi, ker se morajo vsak dan znova boriti zanjo, če jo hočejo ohraniti," pojasnjuje.
Avtorica se je zato ob besedah poljskega pisatelja Witolda Gombrowicza podala v Buenos Aires, kjer še danes živi okoli 30.000 Slovencev in njihovih potomcev, ki so pripluli v Argentino v dveh velikih valih.
Brina Svit se je rodila leta 1954, od 1980 pa živi in ustvarja v francoski prestolnici. Leta 2001 je za roman Smrt slovenske primadone prejela francosko literarno nagrado Pelleas, dve leti pozneje ji je Francoska akademija za roman Moreno podelila nagrado za francoski jezik in književnost. Tudi roman Odveč srce ni izšel neopažen, leta 2006 je zanj prejela ugledno nagrado Maurice Genevoix, ki jo prav tako podeljuje Francoska akademija.