Letno poročilo inštituta Cipfa (Inštituta za javne finance in računovodstvo) podobno sliko kaže že vse od leta 2010: število knjižnic in v njih zaposlenih ljudi vztrajno pada.

Lani se je financiranje knjižnic lokalnih oblasti zmanjšalo za 30 milijonov, kar pomeni, da je pristalo na 741 milijonih funtov. V Angliji, Walesu in na Škotskem so zaprli 127 javnih knjižnic, delovno mesto je izgubilo ali ga zapustilo 712 ljudi, število prostovoljcev pa se je povečalo za 3000, in sicer na 51.394.

Zanašati se morajo na prostovoljce
Knjižnice, ki jih vodijo prostovoljci, so v Veliki Britaniji postale skorajda že pravilo. Leta 2010 je bilo v rokah prostovoljcev le okoli deset knjižnic, do leta 2017 je ta številka narasla na okoli 500. Po podatkih inštituta Cipfa se je v zadnjih treh letih knjižnični službi v Veliki Britaniji pridružilo okoli 10.000 prostovoljcev.

Pri Cipfi opozarjajo, da so knjižnice samo znanilec tega, kar se dogaja na lokalni ravni povsod v javnem sektorju.

Medtem ko je število obiskovalcev letos padlo za 10 milijonov, in sicer na 233 milijonov, pa tri najbolj obiskane britanske knjižnice –Centralna knjižnica v Manchestru in Centralna knjižnica Wembley in Centralna knjižnica Woolwich v Londonu – še vedno letno naštejejo po več kot milijon obiskovalcev.

Američani te težave nimajo
Nekdanji direktor verige knjigarn Waterstones Tim Coates meni, da je bistvo težave britanskih javnih knjižnic v zelo slabem vodenju. "Upadanje obiska opažamo že več kot 20 let, že veliko dlje kot trajajo rezi v financiranje. Nihče, tako na vladi kot v knjižničnem sektorju, pa ni naredil ničesar, da bi se situacija izboljšala. Bila je le cela vrsta neučinkovitih poročil in iniciativ," je komentiral za The Guardian. "V ZDA in Avstraliji so ugotovili povečano uporabo in priljubljenost klasičnih javnih knjižnic, zato ne moremo upada pri nas pripisati 'tehnološkemu napredku' ali 'spreminjajoči se družbi'. Če se nečesa ne uporablja, je logično, da se za to nameni manj javnega denarja ... Ljudje hočejo knjižnice, a ne takih, kakršne imamo trenutno. Potrebujemo korenite spremembe v menedžmentu."

Kaj pa pri nas?
Tudi v Sloveniji so javne knjižnice vitalna mreža: ravno v decembru je Združenje splošnih knjižnic desetim slovenskim občinam podelilo naziv "branju prijazne občine", s čimer nagrajujejo povezovanje različnih organizacij za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju je bil financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi.