Vsako leto v Bruslju belgijska hiša literature Passa Porta pripravi literarni maraton, posvečen velikim imenom svetovne literature, na katerem priznani belgijski in tuji avtorji berejo dela tega izbranca v različnih jezikih. Po lanskem maratonu v spomin na češkega pisatelja Franza Kafko so letos dogodek posvetili lani umrlemu literatu Hugu Clausu. Med drugim je tam nastopil tudi Tomaž Šalamun, ki je prebral slovenski prevod Clausove pesmi Tancredo Infrasonic.

Iz Vilenice v Bruselj
Letošnji festival mednarodne literature Vilenica je bil osredotočen na Flandrijo in v tem okviru je izšla antologija slovenskih prevodov sodobne flamske poezije, med drugim tudi Clausova Tancredo Infrasonic, ki je po Šalamunovih besedah za Clausa zelo tipična. Šalamun, ki je v nedeljo pred literarnim maratonom recitiral svoje pesmi na knjižnem festivalu Het andere Boek v Antwerpnu, je prišel kot gost Passa Porte za en mesec v Belgijo. "Zelo sem vesel, da sem spoznal en del literature, ki je pri nas ne poznamo. Z antologijo, ki je izšla ob Vilenici, je bil narejen velik premik, sicer pa mi Flamce relativno malo poznamo, kot seveda tudi oni nas ne dosti," je povedal Šalamun.

Srečanje obeh literatov
Šalamun je Huga Clausa tudi osebno srečal na Dunaju in drugič v Berlinu, kjer sta se zapletla v pogovor. Spominja se ga kot izjemno živega in izjemno uravnoteženega, krasnega in zelo svetlega človeka. Poleg tega pa se je Šalamun spomnil tudi anekdote o Clausu, Flamcih in Nobelovi nagradi, ki mu jo je povedal Clausov prijatelj, nizozemski pisatelj Cees Nooteboom. Ker so si Flamci leta 1994 zelo močno želeli Nobelove nagrade, je Claus pred pritiski pobegnil daleč stran na obisk k prijatelju na Japonsko. Potem pa je tistega leta prav ta prijatelj, Kenzaburo Oe, dobil Nobelovo nagrado.

Claus ni nikoli odpotoval v Stockholm po Nobelovo nagrado za književnost, čeprav je bilo njegovo ime večkrat med kandidati za to ugledno priznanje. Ker si jo je "nedvomno zaslužil", mu je posebne vrste "Nobelovo nagrado" v nedeljo podelila Passa Porta in to dan pred začetkom letošnje sezone Nobelovih nagrad. Sprejela jo je njegova vdova Veerle Claus-De Wit.

'Upornik' s smislom za ironijo
Romanopisec, pesnik, dramatik, slikar in režiser Claus je bil eden vodilnih belgijskih avtorjev, ki je pisal večinoma v nizozemskem jeziku. Umrl je marca lani, star 79 let, potem ko se je po težkem boju z alzheimerjevo boleznijo odločil za smrt z evtanazijo. Čeprav je ta v Belgiji dovoljena, je njegova smrt sprožila številne polemike.

Claus je bil v sedemdesetih letih preteklega stoletja v zvezi s 27 let mlajšo igralko Sylvio Kristel, najbolj znano po vlogi v erotičnem filmu Emmanuelle. Leta 1975 se jima je rodil sin Arthur, vendar je igralka dve leti pozneje razmerje končala. Claus velja za mojstra ironije, pa tudi za upornika anarhističnega duha. V Belgiji se še dobro spomnijo, kako je nekoč pri organizaciji izbora mis Knokke zahteval, da morajo biti vsi člani popolnoma moške žirije na dogodku goli.