Z izvedbo drame Čakajoč Godota je ansambel ljubljanske Drame uprizoril najbolj znamenito delo irskega književnika, ki velja tudi za eno najboljših dram absurda. Komična absurdnost in dvoumni dialogi, ki so zaščitni znak drame Čakajoč Godota, so bili poleg prikaza človekove osamljenosti in eksistencialne filozofije ključni elementi del Samuela Becketta, katerih "čudaška" vsebina še danes bega literarne kritike.

Greh zoper irsko tradicijo
Samuel Beckett velja za enega od sodobnih literatov – drugi značilen primer je Beckettov rojak James Joyce -, ki se je kljub nerazumljivosti svojih del prebil med najbolj priljubljene in najpogosteje uprizorjene avtorje 20. stoletja. Kljub njegovi "mednarodni" priljubljenosti pa ga celo Irci niso takoj "vzeli za svojega". Imeli so ga celo za "dvojnega izdajalca". Zaradi pripadnosti protestantski veri je v pretežno katoliški Irski veljal skoraj za odpadnika, pozneje pa se je prebivalcem "zelenega otoka" zameril tudi s selitvijo v Pariz. Tam je živel do smrti leta 1989, zadnji dom pa je dobil na pokopališču Montparnasse.

S francoščino do revščine
Kot da ni bilo že dovolj hudo, da je zapustil rodno deželo, se je Beckett odločil tudi za spremembo jezika, v katerem je pisal. Po selitvi v Francijo je tako začel pisati v francoskem jeziku. "Legenda" pravi, da naj bi pisatelj odločitev za "prestop" v francoščino pojasnil s (seveda) absurdno trditvijo: "Da bi še bolj obubožal." Po drugi razlagi pa naj bi Beckett izbor novega "delovnega" jezika razlagal z značajem francoščine, ki naj po njegovem mnenju ne bi dopuščala "velikega sloga". Urednik Beckettovega izbranega dela v slovenščini Aleš Berger pa je dejal, da je Beckett s pisanjem zapletenih in slogovno izbrušenih besedil to svoje pojasnilo kar sam zanikal.

Samuel Beckett je bil pravi "pikolovec". Naključju ni prepustil izbora prav nobenega znaka v svojih besedilih. Po besedah Jožeta Stabeja, enega od prevajalcev Beckettovih del v slovenščino, naj bi pri avtorju imela pomen ne le vsaka beseda, ampak tudi prav vsaka vejica.

Od izobčenca do junaka
Kljub dolgim letom "shizofrenega" odnosa Ircev do Samuela Becketta književnik danes velja za enega od irskih narodnih junakov. Tako je danes plakate z njegovimi citate mogoče zagledati že ob prihodu na irska letališča, pa tudi drugod v Dublinu je vse polno sledov dela in življenja Samuela Becketta.

Kdo pozna rešitev?
Podobno kot Jean-Paul Sartre velja tudi Samuel Beckett za enega najboljših prenašalcev dezorientiranosti sodobnega človeka v besede. V vrtincu bliskovitega tehnološkega napredka in po dveh svetovnih vojnah, ki sta zamajali vero v dobroto človeškega bitja, se je namreč pojavil človek, ki ni zaupal prav nobenim tradicionalnim vrednotam. Ostal je sam s svojo tesnobo, s katero se ni znal spopasti. Tudi Beckett si ni domišljal, da lahko prebiranje njegovih del, ki so bralca seznanili z vsemi razsežnostmi njegove eksistencialne krize, ozdravi to bolezen.