Osrednja prireditev ob jubileju bo jeseni, je na predstavitvi programa za leto 2025, v katerem ohranjajo svoje uveljavljene zbirke, povedala direktorica Alenka Kepic Mohar.

Nova izdaja Prešernovih Poezij je izšla v darilni obliki. Ponatis sicer ne sledi njihovi prvi izdaji, ampak vključuje tudi pesmi, ki so bile zaradi cenzure iz nje izpuščene, je povedal sourednik knjige Marijan Dović z ZRC SAZU, ki je za knjigo prispeval tudi spremno študijo.

Tudi v letu 2025 bodo v založbi ohranili svoje prepoznavne zbirke. Novosti, ki so jih predstavili uredniki Andrej Blatnik, Sašo Puljarević in Nina Žitko Pucer, segajo od izvirnega leposlovja in poezije, ki ji v zadnjem obdobju namenjajo še posebno pozornost, prek prevodnih del do obsežnejših projektov, kot so zgodovinski pregledi in monografije.

Domače izvirno leposlovje bodo obogatili romani Obraz, Miza za štiri in Smrt v rezidenci treh mlajših avtoric Vesne Lemaić, Lare Paukovič in Karmen Petric ter Cirkus Astralis Zorana Predina. Če se bodo dela prvih treh posvečala različnim odnosom, v primeru Lemaić tudi s prvinami grozljivke, je Predin svoj tretji roman zgradil na konceptu grške mitologije o vodi iz reke Lethe ter dveh pripovednih linijah, v katerih se pojavlja hinduizem.

Žanrsko literaturo, ubrano na ljubezensko tematiko, ki so jo z zbirko Razmerja uvedli lani, bodo nadaljevale novosti Suzane Zagorc, Petre Julie Ujawe in Simone Hamer.

S poezijo bodo bralce nagovarjali prepoznavni pesniki Uroš Zupan, Vinko Möderndorfer in Feri Lainšček, v prevodnem delu pa bo izšla zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih srbske avtorice Radmile Petrović, ki v svojih pesmih preizprašuje patriarhalne odnose in žensko izkušnjo v njih.

Moderni klasiki bodo bogatejši za šest del. Izšli bosta zbirki kratkih zgodb bolgarskega avtorja Georgija Gospodinova in lanskega vileniškega nagrajenca Miljenka Jergovića, naslovljeni In druge zgodbe ter Vojna. S kratkimi zgodbami Srebrni dež, umeščenimi v Gdansk in okolico, se bo slovenskim bralcem predstavil tudi poljski pisatelj Pawel Huelle. V romanu Angel izginjanja, postavljenem v Zagreb, bodo lahko brali hrvaškega avtorja Slobodana Šnajderja, v romanu Domneve o Jakobu, postavljenem v čas upora na Madžarskem, pa klasika nemške povojne književnosti Uweja Johnsona. Iz latinskoameriške literature bo zastopana Conceicao Evaristo z zgodbo o potovanju mlade Afrobrazilke s podeželja v mesto.

Iz prevodnega leposlovja bo med drugim mogoče brati tudi novi roman francoskega pisatelja Michela Houellebecqa Uničiti, sklepni del zgodovinske trilogije britanske avtorice Hilary Mantel Zrcalo in luč ter roman o prijateljicah in materinstvu Edinka mehiške pisateljice Guadalupe Nettel, ki so jo napovedali tudi kot gostjo letošnjega literarnega festivala Fabula. Italijanska pisateljica Elena Ferrante, ki ostaja anonimna, bo prek esejev razgalila vire navdihov za svojo literaturo, s katero osvaja svet.

Potopisna besedila bo obogatila slovensko-ameriška avtorica Alenka Vreček, ki je v knjigi Naj se vrti opisala svojo več kot 3000 kilometrov dolgo kolesarsko pot, na katero se je podala po diagnozi raka. Slavko Pregl se je v knjigi Široko zaprta vrata posvetil razmeram na področju knjige v zadnjem desetletju, Slavoj Žižek pa je v esejih Nebesa v razsulu analiziral trenutne geopolitične razmere. Ob obletnici založbe bo izšla tudi analiza Ivana Cankarja kot romanopisca in misleca izpod peresa literarne zgodovinarke Alojzije Zupan Sosič.

Ljubitelji zgodovine bodo med drugim lahko brali obsežno študijo o slovensko-avstrijski zgodovini, ki je nastala v sodelovanju 22 slovenskih in avstrijskih strokovnjakov.