Ob izidu je Slovenijo obiskal tudi avtor, ki je na predstavitvi Čelistke dejal, da delo poskuša raziskati, kaj je bilo pred letom 1989 ločevalnega na področju kulture. Prav tako v romanu lahko zasledimo razmislek o umetnosti in njenem položaju v sodobni družbi, ki je za pisatelja še posebej pomemben.

Krüger je dejal, da njegov roman sega v čas, ko še ni bilo mobilne telefonije, ko se je vse odvijalo mnogo bolj počasi in je bilo tudi zaupanja več.

Namesto opere je pisal popevčice
Glavni junak je avantgardni glasbenik, ki hoče napisati opero o Stalinovi žrtvi Osipu Mandelštamu, a postane avtor glasbe za tv-serijo. Naenkrat njegov vsakdan zmoti hči njegove prijateljice, ki študira čelo. Ta ga zaničuje, ker sklada popularno glasbo in po njenem mnenju ne sledi klicu oziroma poslanstvu visoke umetnosti.

Kako z glasbo orisati trpljenje?
Delo je izšlo v zbirki Samorog, prevedla pa ga je Mira Miladinović Zalaznik. Po njenih besedah junak romana, sicer skladatelj, ugotovi, da se trpljenju z glasbo lahko le približamo, prikazati pa ga ne moremo. V slovenskem jeziku imamo sicer v prevodu iste prevajalke tudi Krügerjevo delo Himmelfarb: zgodba o ukradenem imenu.