Cankarjev dom v Ljubljani je gostil literarni večer, ki so ga pripravili v sodelovanju z založbami Sanje, Mladinska knjiga in Apokalipsa. Literarni kritiki radi opozarjajo na malce črn češki humor, ki ga v prvi vrsti pooseblja Michal Viewegh.

43-letni pisatelj je avtor dvanajstih romanov in zbirk kratkih zgodb, pri nas sta najbolj znani deli Čudoviti pasji časi (1992) in Vzgoja deklet na Češkem (1994), ki sta poleg Romana za ženske v slovenskem prevodu izšli pri založbi Sanje. Ista založba bo začeti projekt spomladi razširila še s slovenskima prevodoma zbirk Letoviščarji in Igra na izločanje. Vieweghova dela so bila do sedaj prevedena že v sedemnajst jezikov.

Pri nas malce manj znana avtorja
Martin Fahrner je po izobrazbi dramaturg in je v različnih čeških gledališčih tudi delal. Njegov prozni prvenec, Pripovedke za velike otroke, je izšel leta 1993.

V delu Steiner ali kaj smo počeli (2001), ki je v slovenščini izšel pri Mladinski knjigi, se opira na bogato tradicijo češkega sladko-grenkega humorja. Družinska zgodba, stkana iz drobcev različnih generacij, povzema dogajanje v češki družbi zadnjih petdesetih let.

Intimni svetovi poezije v mestnem vrvežu
Petr Hruška dela v Brnu kot asistent na Masarykovi univerzi. Izdal je tri pesniške zbirke: Neseljeno nemirje (1995), Meseci (1998) in Zmeraj so se ta vrata zapirala (2002). V slovenskem prevodu sta pri založbi Apokalipsa izšli zbirka Meseci in izbor drugih dveh zbirk Meseci in druge pesmi. Poezija Petra Hruške je polna skrite pomenskosti, človeške topline, spoštovanja pesniške besede ki nastaja iz molka in vanj se tudi vrača. Hruška svoje pesmi včasih umesti tudi v urbano okolje, toda največkrat se zadrži v intimi doma, so zapisali pri založbi Apokalipsa.