Oglas
Foucaultovo nihalo zajema dva tisoč let zgodovine, roman Umberta Eca je prevedel Vasja Bratina. Suzana Koncut se je ukvarjala s pustolovskim romanom Abesinec, ki ga je Jean-Christoph Rufin postavil v 18. stoletje. Nina Kovič je prevajala zgodbo o razvratu, ki jo je v knjigi Hiša blaženih bud zapisal Joao Ubaldo Ribeiro. Sobota McEwana je zaživela v prevodu Miriam Drev, medtem ko se je Radovan Kozmos med prevajanjem Prijateljev do konca Johna le Carreja ukvarjal z vohunstvom.
Vojna v romanihPrijatelja do konca sta skrivno povezana prek berlinskega zidu. Prijateljstvo med vohunoma, ki traja več kot 60 let, se osupljivo konča z začetkom iraške vojne. Vojna se pojavlja tudi v McEwanovi Soboti, saj romanu dajejo okvir protivojne demonstracije v Londonu. V knjigi, ki pripoveduje o soboti, 15. februarju 2003, uspešnega nevrokirurga, predanega soproga in ponosnega očeta mlade pesnice in obetajočega glasbenika, se vzdušje iz prijetnega domačnega sprevrže v smrtno nevarno soočenje z iracionalnim zlom v človeški naravi.
Pisanje o grehih
Ribeiro je navdušenje kritikov osvojil z romanom Živelo brazilsko ljudstvo, Hiša blaženih bud pa je nastala na pobudo založbe Objektiva. Z izdelkom, ki ga je brazilski pisatelj ustvaril na njihovo podobo, pa niso bili zadovoljni vsi kritiki, saj sta neposrednsot in provokativnost prvoosebne pripovedi razvratnice zbudili tako navdušenje kot zgražanje.
Strpnost!
Abesinec naj bi zadovoljil bralce, ki so jim všeč lahkotne ljubezenske zgodbe ali slikoviti opisi sožitja različnih kultur. Ideje za svoje pisanje je avtor romana, ki nadaljuje tradicijo Etiopskih zgodb in Heliodorja, našel v službovanjih na različnih kriznih središčih od Nikaragve do Ruande in Bosne, kamor je potoval v organizaciji Zdravniki brez meja. Doživetja so ga spodbudila k zavzemanju za strpnosti in svarjenju pred pastmi vsakrčnega fanatizma.
Že klasični roman
Foucaultovo nihalo, drugi roman Umberta Eca, pa že ima status klasike, literarni kritiki pa ga označujejo za enega temeljnih postmodernističnih romanov. V delu se avtor sprašuje o tem, kdo v resnici oblikuje svetovno dogajanje, in kot temeljno idejo sporoča, da ljudje ob pomanjkanju vere v boga vedno bolj verjamejo vase. Pri svojem pisanju črpa iz zgodovine, v katero zajame Atlantido, staroegipčanske svečenike, zgodnjekrščanske mistike, viteške rede, prostozidarje in sodobne magične združbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje