Foto:
Foto:

Avtor v njem v več kot 11.000 geslih obravnava različne sorte vin, vinorodne pokrajine in stroke, povezane z vinogradništvom, kot so biologija, mikrobiologija, enološka kemija, tehnologija in strojništvo. V pomoč bralcem so tudi barvne fotografije, zemljevidi, razpredelnice in kemijske formule.

Med 11.000 gesli tudi gesla v tujih jezikih
Pri nastajanju knjige, kot jo ima le malo narodov, so sodelovali recezenti Mitja Kocjančič, Drago Plahuta, Peter Raspor in Irma Tomažič. Gesla za prvi slovenski vinski leksikon je Plahuta zbiral po spominu in izkušnjah, v knjigo pa ni uvrstil le gesel v slovenščini, ampak tudi v tujih jezikih, če jih uporabljajo slovenski strokovnjaki. Avtor je gesla našel tudi v drugih virih, pri čemer so mu pomagali recezenti.

Knjiga ni reklama za posamezne vinske kleti
V izdajo Plahuta ni hotel vnesti posameznih pridelovalcev grozdja in vina, vendar pa je glede na velikost in tržno prepoznavnost tudi zunaj Slovenije v leksikon uvrstil po šest slovenskih vinskih kleti in blagovnih znamk.

V Mladinski knjigi pravijo, da je 516 strani dolg leksikon namenjen zelo širokemu krogu bralstva: strokovnjakom, znanstvenikom, študentom živilstva, gostincem, tistim, ki o vinu pišejo, in splošnim bralcem.