V sklopu mednarodnega projekta Združene rastoče knjige sveta je dopoldne potekala slovesnost ob kipu Deklice z rastočo knjigo. Projektu se je letos pridružilo tudi šest novih držav.

Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, so v državnem svetu že ob začetku projekta uvideli, da bo ta dobival nove somišljenike, in zamisel spremenili v gibanje. Letos se mu pridružujejo naše sosednje države ter Srbija in Francija, s katerima nas vežejo zgodovinske vezi Ilirije in Jugoslavije. Slovenija je po njegovih besedah z rastočo knjigo svetovne književnosti danes središče svetovne kulture, sam projekt pa, kot je poudaril, ni namenjen tekmovanju med narodi, temveč ga vodi hotenje, kako narediti ta svet prijaznejši, strpnejši, boljši, odličen.

Žekš: "Slovenci smo preživeli s knjigo"
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter minister kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš je opozoril, da se Slovenci ne zavedamo, da smo preživeli s knjigo, da smo najbrž edini na svetu, ki smo imeli "knjigo vseh knjig" prevedeno v slovenščino že 400 let prej, preden smo dobili svojo državo. Tega bi se po njegovem prepričanju morali zavedati in se spomniti, da smo in bomo preživeli zaradi knjige, kulture, šolstva ter znanosti, kjer smo uspešni.

Park, poimenovan Severni park, kjer stoji kip deklice, postaja po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića vsak dan lepši tudi zaradi tradicije rastoče knjige in bo, kot je dejal, vsako leto še lepši zaradi več listov v knjigi.

Po besedah predsednice društva Rastoča knjiga Cvetke Selšek načrtujejo v sklopu projekta Združene rastoče knjige sveta z leti na tem mestu predstaviti knjige čim več različnih narodov, saj si želijo, bi Ljubljana postala trajna svetovna prestolnica knjige. Kar pa se tiče kipa Deklice z rastočo knjigo, ta vsako leto dobi nov simbolni rek, ki ga podari znana osebnost. Letos je to verz Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute "S knjigo listam v lepoto in skrivnost samega sebe". Lani je svojega "Edino Ljubezen bo rešila človeštvo" prispeval Boris Pahor.

Za projekt Rastoča knjiga, katerega začetki segajo desetletje nazaj, skrbi državni svet skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ljubljansko mestno občino, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Narodno in univerzitetno knjižnico ter društvom Rastoča knjiga. Projekt je v tem času prerasel v mednarodni projekt Združene rastoče knjige sveta, ki se mu vsako leto pridruži več držav.

Danes so se tako knjigam Finske, Indije, Irske, Norveške in Rusije pridružile knjige Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije, Francije in Srbije. Obiskovalci parka med Navjem in Železno cesto si jih lahko ogledajo na zaslonih na dotik.