Košuta je pesniško pot začel v Ljubljani, večji del opusa pa je ustvaril na Tržaškem. Avtor številnih pesniških zbirk je velik delež pesmi iz svoje zakladnice posvetil otrokom.

Osrednje teme njegovega pesništva so Trst, Kras, spomini iz otroštva in ljubezen. Trst je po njegovih besedah še zmeraj zgodovinsko aktualna tema. Ima svojo usodo in svojo zgodovinsko parabolo. Zmeraj ostaja v središču pozornosti.

Kot ključnega v svoji poeziji je Košuta označil problem ljubezni. Tej je v mladosti posvetil celo zbirko, po drugi strani pa gre za odsev življenjskega potovanja s soprogo in vsega lepega in hudega, kar se jima je zgodilo v življenju, je povedal.

Košuta se je rodil v Svetem Križu pri Trstu. Leta 1962 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil novinar na RTV Ljubljana, nato dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, urednik pri Založništvu tržaškega tiska ter od leta 1978 ravnatelj in umetniški vodja tržaškega gledališča.

Njegova lirika, ki izvira iz obmorskega in kraškega sveta, je impresionistična, mediteransko razgibana, intimistično erotična in trpko razmišljujoča o slovenstvu v zbirkah Morje brez obale (1963) in Pričevanje (1976). Smrt in nostalgijo je tematiziral v zbirkah Odseljeni čas (1990) in Pomol v severno morje (2001).

Košuta piše tudi gledališke songe, epigrame in drame. Objavlja tudi kritike, eseje in radijske komentarje ter prevaja leposlovje iz italijanščine in španščine.

Leta 1978 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 Levstikovo nagrado in leta 2001 nagrado vstajenje.