Antologija Na balkon visoke hiše je nastala po izboru Alojzije Zupan Sosič, ki je napisala tudi spremno besedo. Urednica je za delo pregledala okoli tisoč knjig, v antologijo pa je uvrstila 119 kratkih pripovedi 102 avtoric oziroma avtorjev, ki so tudi v slovenskem kanonu manj zasidrani. "Ker je med nastankom najstarejšega, Trubarjevega besedila in najnovejšo pripovedjo Arjana Pregla iz leta 2017 kar 459 let, je v tej knjigi reprezentativno zajet svojevrsten razvojni lok slovenskega pripovedništva, še bolj pa se zdi pomembna generacijska, pokrajinska, spolna ter žanrska pestrost najrazličnejših pisav," so sporočili z založbe.

Pesnitev očeta prostega verza
Dolga pesnitev Walta Whitmana (1819–1892) v 52 spevih, naslovljena Pesem o sebi, zavzema osrednje mesto v pesnikovem svojevrstnem manifestu nove ameriške poezije, v zbirki Leaves of Grass (Travne bilke oziroma v novejšem prevodu Listi trave), ki jo je izdal leta 1855. Pesem o sebi, ki je "himnična hvalnica vesoljnemu Človeku, ki tisto božjo iskrico, ki tli v vsakem od nas, razpihuje najprej v plamen, v kres," je zdaj izšla v samostojni knjigi v prevodu Mihe Avanza. Erica Johnson Debeljak je v spremni besedi zapisala, da "Whitmanovo slavljenje jaza, njegova sebičnost, če hočete, gre vselej z roko v roki z njegovo solidarnostjo do vseh drugih človeških bitij, do vseh drugih živih bitij in narave same."

Melville v vlogi pisca kratke proze
Izdajo Tri novele Hermana Melvilla (1819–1891) so prevedli Polona Glavan, Janko Trupej in Alenka Moder Saje, spremno besedo pa je napisala Darja Marinšek. Eden najvidnejših predstavnikov ameriške renesanse je znan po pustolovskih romanih, predvsem po Mobyju Dicku. Melville pa se je proslavil tudi kot imeniten pisec kratke proze. Pripovedi, ki jih prinaša knjiga Tri novele tudi danes močno nagovarjajo in prepričajo s svojo virtuoznostjo in aktualnostjo. Skupno jim je, da se v vseh treh osrednji junak ne znajde več v svetu, ki temelji na krivičnih nazorih, so zapisali pri založbi.

Po 11 letih še druga pesniška zbirka
Pod streho Mladinske knjige je izšla tudi druga pesniška zbirka igralke, pesnice, esejistke, dramatičarke in profesorice na AGRFT-ju Saše Pavček (1960), naslovljena Zastali čas.

Tudi v svoji drugi pesniški zbirki pozornost ter pesniško in človeško občutljivost namenja svojim dragim, ki jih ni več: očetu, mami, bratu, nonu, noni, prababici, teti, igralskim kolegom ... "Pesmi, ki jih v celoto povezujejo subtilne ilustracije Mateje Kavčič, so hkrati ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja. Ob tem se pesnica ves čas trpko sprašuje tudi o svojem življenju in premišljuje smisel o(b)stajanja in vztrajanja v času, ki tudi zanjo polagoma zastaja," so sporočili z založbe.

Saša Pavček je leta 2005 objavila knjižni prvenec dram in esejev Na odru zvečer, leta 2010 je izšla njena prva pesniška zbirka Obleci me v poljub. Leta 2014 je napisala tudi pravljico Zakaj je polje jezero in štiri leta pozneje pesnitev Rumi in kapitan, obe pa sta izšli pri založbi Miš.