David Foster Wallace je literarni svet razburkal leta 1996 s svojim romanom Infinite Jest, ki ga je revija Time uvrstila med sto najboljših romanov v angleškem jeziku, ki so izšli po letu 1932. Ob pisateljevi smrti so v Los Angeles Timesu zapisali, da je šlo za enega najvplivnejših in inovativnih pisateljev zadnjih dvajsetih let. Wallaceov zadnji roman The Pale King, ki je izšel posmrtno v letu 2011, pa je bil leto pozneje nominiran za Pulitzerjevo nagrado.

Od tenisa h književnosti
Leta 1962 v Ithaci v ameriški zvezni državi New York rojeni Wallace se je v mladosti intenzivno ukvarjal s tenisom, kateremu je nato namenil tudi nekaj svojega pisanja. Z odliko je diplomiral iz angleškega jezika in filozofije, sledil je magisterij iz kreativnega pisanja, nato pa je postal profesor na kalifornijskem kolidžu Pomona, kjer je poučeval angleški jezik in kreativno pisanje.

Prelomno romaneskno delo
Zgodba okoli tisoč strani dolgega romana z nekonvencionalno pripovedno strukturo, naslovljenega Infinite Jest, je postavljena na kliniko za odvajanje od zasvojenosti z mamili in na elitno teniško akademijo. Knjigo odlikujejo zabavni dialogi in pisateljeva refleksija zasvojenosti, zabavništva, umetnosti ter življenja. Roman prinaša zgodbo o filmu, ki je tako smešen, da vsak, ki si ga ogleda, zaradi smeha umre – do te stvaritve pa se prav zaradi tega učinka skuša dokopati terorist.

Ko je McCain preživel taborišče ...
V letu 2000 je bil Wallace znova deležen pozornosti širše javnosti, takrat s knjigo o Johnu McCainu, letos umrlem senatorju iz Arizone. V knjigi Up, Simba! (McCain's Promise) spoznamo tega nekdanjega predsedniškega kandidata v času, ko je preživel vietnamsko taborišče.

Še posebej po smrti čislan s številnih strani
Nekateri kritiki so pisanje Davida Fosterja Wallacea poimenovali histerični realizem. Čeprav se je proslavil predvsem s svojimi romani, kritiki čislajo tudi njegove kratke zgodbe in nefikcijsko literaturo. Wallaceov opus je po njegovi smrti na splošno deležen velike pozornosti in hvale, kot pomemben vpliv pa ga navajajo številni priznani pisci. V slovenščini je pod streho Cankarjeve založbe leta 2011 izšla zbirka njegove kratke proze, naslovljena Zgodbe. Za prevod in spremno besedo je poskrbel Jure Potokar.

David Foster Wallace se je več kot dve desetletji bojeval z depresijo, vendar mu je z zdravili uspelo ostati plodovit pisec. V letu pred smrtjo je zaradi stranskih učinkov prenehal jemati zdravila in se je vse od tedaj spopadal s hudimi napadi depresije. 12. septembra 2008 je storil samomor.

O zbirki kratke proze Davida Fosterja Wallacea, naslovljeni Zgodbe, so ob njenem izidu v slovenščini govorili tudi v oddaji Knjiga mene briga.