Kot beremo v obrazložitvi, je lavreat Iztok Osojnik od vsega začetka, še poudarjeno pa v zbirkah zadnjega desetletja, tisti slovenski pesnik, ki je v svoji pesniški praksi prišel najdlje v razumevanju in udejanjanju etične dimenzije pesništva, pri tem pa nikoli pozabil na poezijo kot živo govorico Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Kot beremo v obrazložitvi, je lavreat Iztok Osojnik od vsega začetka, še poudarjeno pa v zbirkah zadnjega desetletja, tisti slovenski pesnik, ki je v svoji pesniški praksi prišel najdlje v razumevanju in udejanjanju etične dimenzije pesništva, pri tem pa nikoli pozabil na poezijo kot živo govorico Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Aleš Šteger
V okviru festivala bodo letos drugič podelili književno nagrado krilata želva za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta; letos gre nagrada v roke dvema slovenskima potopiscema - Draganu Potočniku za potopisni roman Pesem za Sinin džan in Alešu Štegru za potopisni esej Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017. Foto: BoBo

Vrhunski pesniški opus Iztoka Osojnika, izkazan s petimi samostojnimi pesniškimi zbirkami v zadnjih desetih letih in 15 v dveh desetletjih poprej, poleg knjižnih izdaj tudi s številnimi domačimi in tujimi revijalnimi ter antologijskimi objavami, pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo 21. stoletja, je v obrazložitvi zapisal sosvet za izbor lavreatov.


"Iztok Osojnik je od vsega začetka, še poudarjeno pa v zbirkah zadnjega desetletja, tisti slovenski pesnik, ki je v svoji pesniški praksi prišel najdlje v razumevanju in udejanjanju etične dimenzije pesništva, pri čemer pa nikoli ni pozabil na poezijo kot živo govorico, govorico, ki je zanosna v najbolj osnovnem pomenu te besede - saj ima moč, da nas vedno znova ponese onkraj nas samih, kot nas določata družba in kultura,"
beremo v utemeljitvi, ki jo podpisuje Peter Semolič.

Za posredovanje slovenske literature na Češkem
Peter Kuhar
in Lenka Kuhar Danhelova prejmeta mednarodno Pretnarjevo nagrado za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Češkem ter za prevajalsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce. Nagrajenca prejmeta s priznanjem tudi častni naslov ambasadorja slovenske književnosti in jezika.

Drugič bodo podelili tudi književno nagrado krilata želva za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta. Letos nagrado prejmeta dva slovenska potopisca, Dragan Potočnik za potopisni roman Pesem za Sinin džan in Aleš Šteger za potopisni esej Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017.

Prevajalsko priznanje lirikonov zlat letos prejme slovenska književna prevajalka Maruša Mugerli Lavrenčič za revijalne prevode iz novejše slovenske poezije v nemščino in večletni prevajalski prispevek, izkazan v festivalnih antologijah. Za ustvarjalno bivanje na mednarodni književniško-prevajalski rezidenci v Velenju pa sta letos izbrana avstrijski književni prevajalec Erwin Köstler in slovenska pesnica Maja Vidmar.

Slavnostna podelitev nagrad in priznanj 17. mednarodnega Lirikonfesta Velenje, ki ga organizira Ustanova Velenjska knjižna fundacija, bo 31. maja na festivalni Akademiji Poetična Slovenija v Velenju. Lirikonfestov sosvet za izbor lavreatov sestavljajo poleg Semoliča še Goran Gluvić, Zoran Pevec, Ivo Stropnik, Urška Zupančič, Amans Nesciri, Klara Pavšer in Maša Flogie.