Madeleine Chapsal so lani izključili iz žirije za nagrado femina. Foto:
Madeleine Chapsal so lani izključili iz žirije za nagrado femina. Foto:
Madeleine Chapsal
Chapsalova je objavila okoli 50 knjig.

Francoska romanopiska, ki je bila lani po 25 letih članstva izključena iz žirije za književno nagrado femina, je v književni prilogi pariškega časnika Le Figaro svoje stališče med drugim zagovarjala z besedami, da nekateri veliki pisatelji nikoli ne dobijo nagrade.

Poziv k revoluciji
"Po mojem mnenju so pri vsej zadevi najhujši nenehni hudi spori, ki izbruhnejo vsako jesen ob uradnem začetku sezone lova na nagrade," je še prepričana Chapsalova in dodaja: "Ali ni morda čas za revolucijo? Raje rečem "revolucijo" in ne "reformo": Dol z nagradami, naj živi branje!" Pisateljica, ki se je podpisala pod okoli 50 romanov, je o izključitvi iz žirije za femino povedala, da si nikoli ni mislila, da jo bo odbor po 25 letih čez noč izključil.

Chapsalova, ki se je rodila leta 1925 v Parizu, je začela poklicno pot kot novinarka pri Les Echos. Pisateljica velja skupaj z Jean-Jacques Servan-Schreiberjem in Francoise Giroudu za soustanoviteljico politične revije L'Express. V svojem delu Journal d'hier et d'aujourd'hui (Časnik nekdaj in danes) je kritizirala podelitev nagrade femina leta 2005, ko sta postala njena dobitnika Regis Jauffret za Asiles de fous (Azile norcev) in Joyce Carol Oates za Falls (Jeseni).

1500 podeljenih nagrad
Med 1500 literarnimi nagradami, ki jih vsako leto podelijo v Franciji, so najbolj ugledne Goncourtova ter medicis in femina. Nagrade pa navadno v Franciji zagotavljajo tudi dobro prodajo. Neznanemu avtorju naj bi Goncourtova nagrada prinesla povprečno 200.000 prodanih izvodov, znanim piscem pa kakšnih 800.000. Podelitve nagrad vedno znova pospremijo tudi očitki o podkupljivosti, saj je člane žirij, ki so sami pisatelji, težko ločiti od založnikov, ki njihove knjige objavljajo.