Projekt madridskih knjigotržcev hoče pokazati, da se mogoče da zaseči knjige, besed pa ni mogoče zajeziti. Foto: findingfarina.com
Projekt madridskih knjigotržcev hoče pokazati, da se mogoče da zaseči knjige, besed pa ni mogoče zajeziti. Foto: findingfarina.com
Madrid
Samo v zadnjem mesecu je špansko javnost razburil umik fotografske razstave, ki je upodabljala zaprte katalonske politike, in pa zaporna kazen za dva raperja, ki naj bi v svojih besedilih poveličevala terorizem. Foto: Radio Koper/google

Španski novinar Nacho Carretero je že leta 2015 izdal svoje odmevno delo, knjigo Fariña, ki razkriva mrežo prekupčevanja z mamili v Galiciji. Prejšnji mesec so jo kar naenkrat umaknili s polic knjigarn, ker je nekdanji župan galicijske občine O Grove Jose Alfredo Bea Gondar vložil tožbo proti pisatelju in njegovi založbi. Bea Gondar toži zaradi podrobnosti v knjigi, ki opisujejo njegovo domnevno vpletenost v transport mamil.

Knjigotrški ceh Madrida je v izjavi za javnost prepoved knjige obsodil kot "nesorazmeren in anahronističen ukrep, ki naj bi ljudem preprečil, da preberejo zgodbo". A niso se ustavili zgolj pri načelni drži: postavili so spletno stran Finding Fariña z geslom "Lahko ugrabijo knjigo, ne pa tudi besed". Program se s pomočjo algoritma "pregrize" skozi epski izvirnik obeh delov romana Don Kihot in sproti podčrtava točno tistih 80 tisoč besed, ki tvorijo roman Fariña. Uporabniki tako lahko knjigo preberejo, ne da bi pri tem zares kršili prepoved.

Kako v Cervantesovem jeziku opisati narkokartele?
Ker je Carretero seveda uporabljal tudi besede, ki jih španščina v Cervantesovem času (na začetku 17. stoletja) še ni poznala, program to reši tako, da osvetli posamezne zloge iz različnih odlomkov v Don Kihotu.

Carreterova knjiga navaja, da je Bea Gondar sodeloval pri pošiljanju in raztovarjanju kokaina na liniji med kolumbijskim kartelom Cali in lokalnimi razpečevalci. Na sojenju so odločili, da je župan kriv, a je sodišče pozneje obsodbo ovrglo, ker je bilo prisiljeno diskvalificirati eno od prič. Tudi vse to je popisano v knjigi.

Don Kihota se ne da cenzurirati
Ceh poudarja, da so s svojo pobudo želeli "obraniti svobodo tiska in svobodo izražanja" ter ljudi spomniti na nekaj zelo pomembnega: "Nekaterih knjig se ne da utišati ..., ker se tudi pravic bralcev ne da cenzurirati. Ali besed. In še najmanj Don Kihota."