Oglas
Nova izdaja knjige, ki podaja intimno doživljanje nacistične strahovlade, vsebuje nekaj do zdaj še neobjavljenih pisem. Dnevnik Ane Frank je ena najbolj znamenitih zbirk zapisov o tragediji, ki je judovski narod prizadela med drugo svetovno vojno. Tragičnost pripovedi še stopnjuje zavedanje o resnični usodi Ane Frank. Po dveh letih skrivanja na podstrešju upravne stavbe v Amsterdamu so družino Frank nacisti odkrili in jo poslali v taborišče. V taborišču Bergen-Belsen na Saškem je Ana Frank umrla le mesec dni pred osvoboditvijo taborišča oziroma dva meseca pred koncem vojne v Evropi.
Otto Frank spozna 'pravo' AnoDnevnik Ane Frank so prvič izdali leta 1947. Zasluge za to gredo predvsem ženski z imenom Miep Gies, ki je družini Frank pomagal pri skrivanju pred gestapom. Giesova je po deportaciji Frankovih našla Anin dnevnik in ga pozneje podarila Aninemu očetu Ottu, edinemu članu družine Frank, ki mu je uspelo preživeti vojno. Odkritje dnevnika je bilo presenečenje celo za Otta, ki je dejal, da ni vedel, da je Ana tako vestno popisovala vse, kar se je družini dogodilo v dveh letih življenja v skrivališču. Po prebiranju dnevniških zapiskov je menda dejal: "Nikoli nisem vedel, da je moja mala Ana tako globoka oseba."
Življenje, zaznamovano s strahom in begom
In dnevnik zares govori o osebi, ki izredno pronicljivo opazuje življenje okoli sebe, preučuje osebe in zmore spoznanja tudi izredno dobro zapisati. Temu je verjetno botrovalo tudi to, da je Ana pisala zgolj zase. V uvodu je namreč zapisala, da dnevnika nikoli nikomur ne bo ponudila v branje. Dnevnik je zato zares iskreno pisanje brez zadržkov in zato tudi daje toliko boljši vpogled v razmere, v katerih je životarilo dekle, ki drugega kot strah in beg skoraj ni poznalo. Ana, ki je umrla tri mesece pred svojim 16. rojstnim dnem, se je namreč rodila v nemškem mestu Frankfurt na reki Majni, od koder pa je družina pred prvo slutnjo genocida pobegnila že leta 1933, torej nemudoma po nacističnem prevzemu oblasti.
Dnevnik, pomembnejši od nürenberških procesov
Kljub izredni berljivosti Aninega dnevnika in čeprav je bila njegova vsebina v povojni Evropi izredno aktualna, pot do izida knjige ni bila lahka. Zgodovinarki Annie Romein-Verschoor, ki ji je Otto Frank podaril dnevnik, namreč spisov nikakor ni uspelo izdati. Založniki so zanimanje za dnevnik izrazili šele po posredovanju njenega moža, zgodovinarja in novinarja Jana Romeina, ki je v časopisu Het Parool objavil članek o Aninem dnevnik. Romein je zapisal, da je Anin dnevnik izjemna obsodba grozljivosti fašizma in da je ta obsodba vredna več kot vsa pričevanja na vojnem sodišču v Nürenbergu. Zaleglo je. Dnevnik so objavili že naslednje leto in nemudoma je postal uspešnica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje