Mirko Zupančič je bil deset let član igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), pozneje pa univerzitetni profesor za zgodovino drame na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). V svet gledališča je vpeljal generacije mladih dramaturgov, igralcev, režiserjev in filmskih ustvarjalcev, so ob stoletnici njegovega rojstva zapisali na AGRFT-ju.

Širok diapazon svetovne dramatike
Rodil se je leta 1925 v Borovnici. Diplomiral je leta 1957 iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1969 pa doktoriral v Zagrebu z razpravo o predromantičnih prvinah v Linhartovih prvencih. Kot so zapisali na AGRFT-ju, je njegovo akademsko delo močno zaznamovalo slovensko gledališko vedo in literarno zgodovinopisje. Zupančič se je posvetil izjemno širokemu diapazonu svetovne dramatike, od Shakespearja do Linharta ter Ibsena in Strindberga, pa vse do dramatikov 20 stoletja. Med njegovimi monografijami izstopajo Literarno delo mladega A. T. Linharta, Pogled v dramatiko, Problematika tragedije in Teoretske osnove meščanske drame v 18. stoletju: Lillo, Diderot, Lessing.

Član MGL-jevega igralskega ansambla je postal ob ustanovitvi gledališča leta 1949. V desetletju je odigral nekaj pomembnih vlog, med drugim je bil Klikot v Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma, San v Pisani žogi Igorja Torkarja in Trepljev v Utvi Antona Pavloviča Čehova. Leta 1962 je postal profesor na AGRFT-ju.

Za njegovo dramsko ustvarjanje je značilna usmerjenost v intimizem, udejanjena v lirično-alegorični ali realistični obliki po ibsenovskem vzoru. Med njegove najpomembnejše drame spadajo Rombino, družinska drama Hiša na robu mesta, parafraza Cankarjevega Pohujšanja Dolina neštetih radosti, tragedija Elektrino maščevanje in Čarobnice.

Meditativna liričnost in čustvena zavzetost
Njegovo pesniško ustvarjanje zaznamujeta meditativna liričnost in čustvena zavzetost, izraženi na neposreden in refleksiven način. Svojo poezijo je Zupančič objavil v treh pesniških zbirkah: Pogovori s Kandidom, Časi in Ko pride čas.

Za svoje delo je prejel več priznanj. Leta 1980 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, leta 1996 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.