Dnevnik, skoraj do nečitljivosti nabit z mislimi in poezijo, ni bil še nikoli na ogled javnosti. Foto: BBC
Dnevnik, skoraj do nečitljivosti nabit z mislimi in poezijo, ni bil še nikoli na ogled javnosti. Foto: BBC
William Blake
William Blake je skoval besedno zvezo 'doors of perception' (vrata zaznave), ki sta jo kasneje uporabila tako pisatelj Aldous Huxley v delu z enakim naslovom kot tudi skupina The Doors.

Kdor se ne more peš potruditi do osrednjega londonskega hrama učenosti, si lahko prek spleta ogleda digitalno verzijo dnevnika, v katerem so tudi prvi osnutki danes slovitih pesmi, kakršni sta Tiger in London. Razstava je del slovesnosti, s katerimi bodo Britanci letos zaznamovali 250. obletnico umetnikovega rojstva; na ogled so tudi kasneje nastale umetnine drugih avtorjev, ki so navdih našli prav pri Blaku. Svoje mesto v vitrini je tako našel tudi roman The Amber Spyglass Phillipa Pullmana, ki je del popularne fantazijske serije Njegova temna tvar; naslovna junakinja Lyra je ime dobila prav po neki Blakovi pesmi.

Ameriška rockerica Patti Smith je za razstavo posodila rokopis svoje pesmi My Blakean Year (Moje blakovsko leto), ki je leta 2004 izšla na albumu Trampin'.

Pomemben že, bere pa ga nihče ne
Leta 1757 v Londonu rojeni Blake velja za enega najbolj vsestranskih angleških umetnikov. Čeprav je njegov genij za življenja ostal večinoma neprepoznan, ga literarna zgodovina danes šteje med najbolj filozofsko poglobljene pesnike njegovega časa. Sloviti družboslovec Northrop Frye je v svoji študiji pesnikovega opusa zapisal, da je Blake glede na razmerje med pomembnostjo njegovega dela in številom ljudi, ki ga berejo, najbolj prezrt pisec v angleški literaturi.

V zadnjih letih je bila pozornosti deležna tudi Blakova vizualna poezija in ilustracije, s katerimi je opremil Dantejevo Božansko komedijo in Miltonov Izgubljeni raj. Leta 2003 so na dražbi v Londonu 19 Blakovih akvarelov, za katere je do takrat veljalo, da so izgubljeni, prodali za 5 milijonov funtov.